Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v letu 2021 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. Od tega naj bi 38 % predstavljalo še užitni del. Največ (53 %) odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih.
Danes, v času prehranske draginje, je preudarno ravnanje s hrano še toliko bolj pomembno, opozarjajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije ( ZPS). "V luči draginje je zato še toliko bolj pomembno, da si prizadevamo k uvajanju ukrepov, s katerimi bomo vplivali na zmanjšanje deleža zavržene hrane," so zapisali in predstavili nekaj ukrepov, s katerimi lahko vplivamo na zmanjšanje deleža zavržene hrane.
Pri ZPS so izračunali povprečno ceno petih živil, ki jih testirali v zadnjih dveh letih. Povprečna cena na kilogram znaša 6,65 evra. To pomeni, da posameznik, ki v enem letu zavrže 26 kg še užitne hrane, v smeti vrže 170 evrov, štiričlanska družina skoraj 700 evrov. "Seveda gre le za oceno, ki je lahko glede na izdelke, ki jih zavržete nižja ali višja, a če želite prihraniti skrbno načrtujte porabo hrane in je nikakor ne mečite stran," opozarjajo pri ZPS. Ker največ odpadne hrane nastane v domačih gospodinjstvih, so pripravili nekaj nasvetov, kako lahko vsak izmed nas s preudarnim ravnanjem zavrže manj hrane in s tem prihrani.
- Star, posušen kruh lahko uporabimo za pripravo kruhovih kock, ki jih posujemo po juhi ali jih uporabimo pri pripravi solat. Iz starega kruha je mogoče pripraviti tudi kruhove cmoke, francoski opečenec ali drobtine.
- Iz prezrelega sadja, na primer jabolk, hrušk ali breskev, lahko pripravimo čežano, kompot ali sadni zavitek.ž
- V primeru, da smo skuhali preveč riža lahko iz ostanka spečemo rižev narastek.
oličino odpadne hrane lahko zmanjšamo, če obroke načrtujemo vnaprej. Pred odhodom v trgovino si pripravimo nakupovalni seznam, pri tem pa upoštevajmo tudi živila, ki jih že imamo doma.
Če imamo na zalogi prevelike količine hitro pokvarljivih živil, jih zamrznimo ali predelajmo ter tako podaljšajmo njihov rok uporabnosti.
ZPS še svetuje, da skuhajmo toliko, kolikor bomo pojedli. Sicer ostanke ustrezno shranimo ali predelajmo in uporabimo kasneje.
Spremljajmo rok uporabnosti živil in razliko med "porabiti do" in "uporabno najmanj do."
V trgovini kupujmo izdelke z daljšim rokom uporabnosti, če vemo, da jih ne bomo kmalu pojedli. Na zmanjšanje količin zavržene hrane pa lahko vplivamo tudi z nakupom izdelkov tik pred iztekom roka, a le, če vemo, da bomo živila lahko takoj porabili. Na rok uporabnosti bodimo pozorni tudi doma in najprej porabimo tiste izdelke, ki jim bo rok prej potekel.