Vsaka druga ženska in vsak tretji moški na svetu trpi zaradi ene od degenerativnih nevroloških bolezni, kot so demenca ali Parkinsonova bolezen in možganske kapi, so pokazali rezultati najnovejše študije, objavljene v specializiranem časopisu Journal of Neurology. 

200 let od odkritja Še danes ne vedo vzroka za to bolezen

Študija temelji na rezultatih spremljanja duševnega stanja 12.102 ljudi, starejših od 45 let, v obdobju od leta 1996 do smrti ali do 1. januarja 2016.

Od 5291 smrti zabeleženih v 26 letih trajanja študije, so pri 1.489  ugotovili določeno obliko demence. V 80 odstotkih je bila to Alzheimerjeva bolezen. 1285 teh ljudi je doživelo kap, pri 263. tih pa se je v tem obdobju raziskovanja razvila Parkinsonova bolezen.  

Najpogostejše nevrološke bolezni v Sloveniji so možgansko-žilne, degenerativne (demenca, parkinsonova bolezen), bolečinski sindromi, bolezni, povezane z epilepsijo, in avtoimune nevrološke bolezni.

Po pričakovanju se je navarnost za obolevnost od omenjenih bolezni povečevala s starostjo, sicer so znanstveniki zabeležili tudi odstopanja glede na spol.

Veliko tveganje Možganska kap: Prizadene vedno več mlajših, najbolj izpostavljeni pa ...

Tako je skoraj vsaka druga, ali 48 odstotkov žensk starejših od 45 let v nevarnosti, da bo v svojem življenju utrpela eno od omenjenih bolezni. Pri moških je ta verjetnost nekoliko manjša (36 odstotkov). Razliko raziskovalci pripisujejo dejstvu, da moški na splošno umirajo prej, je pojasnil eden od avtorjev študije Arfan Ikram z nizozemskega Medicinskega univerzitetnega centra Rotterdam.

Zdravje To so začetni znaki za demenco

Povedal je tudi, da so pri ženskah opazili nekoliko večje tveganje za razvoj demence v primerjavi z moškimi, ki pa so bolj dovzetni za prezgodnjo kap. Ob tem pri ženskah obstaja dvakrat večja nevarnost vzporednega razvoja demence in kapi v primerjavi z močnejšim spolom.

Foto: Profimedia Demenca Raziskovalci priznavajo pomankljivost študije predvsem zato, ker je bila izvedena v Evropi, natančneje med prebivalci Nizozemske, katerih pričakovana življenjska doba je 83,5 leta za ženske in 81,7 let za moške. Gre za dokaj dolgo pričakovano življenjsko dobo, zato izsledki raziskave ne velja upoštevati  v drugih delih sveta.

Podcenjena problematika

Poudarjajo, da je problematika tveganja za prezgodnjo smrt zaradi nekaterih nevrodegenerativnih bolezni še vedno podcenjena, predvsem v primerjavi s tveganjem za raka na dojki, zaradi katerega po vsem svetu zboli  "le" vsaka osma ženska. Podobno velja za razmerje med kardiovaskularnimi boleznimi, za katerimi trpi vsaka četrta oseba.

Nizozemski znanstveniki menijo, da bi morali več pozornosti nameniti preprečevanju, kar bi omogočilo prestavitev začetka nevroloških bolezni za več let.  V svojem sporočilu nizozemski strokovnjaki opozarjajo na aktualne podatke o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah bolezni, ki vplivajo na sedem odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Med prebivalci starimi nad 85 let  se ta odstotek poveča na 40.

Svetovna zdravstvena organizacija ( WHO) navaja, da se bo leta 2050 število bolnikov z različnimi vrstami demence potrojilo, kar pomeni152 milijonov bolnikov, kar bo za nekatere države velik zdravstveni izziv.