- V nadaljevanju preberite:
- V Sloveniji 11 novih primerov možganske kapi dnevno.
- Ključno je hitro prepoznavanje znakov. Pri tem si pomagamo z GROM.
- Za uspešno zdravljenje možganske kapi ključnega pomena čimprejšnja pomoč.
Možganska kap je nenadna motnja v delovanju možganov, ko zaradi različnih dogodkov pride do nezadostne oskrbe možganovine s krvjo.
Tako se čuti
"Nastopi nenadoma, nepričakovano, pogosto dokaj dramatično, saj v trenutku spremeni bolnikovo življenje. Mnoge sposobnosti in zmožnosti, gibanje, govor, ki so bile še hip prej samoumevne, so po bolezni kljub trudu nedosegljive. Bolniki poročajo, da so opazili spremembe - vidiš roko, jo skušaš premakniti, pa se ne odzove; misel, ki jo hočeš sporočiti, ne najde besede. Te spremembe so vzbujale tesnobo, a so le redki prepoznali, da gre za možgansko kap. Vse je tako drugače, neresnično," pove Vesna Radonjić Miholič, specialistka klinične psihologije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča.
GROM
Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc je pred evropskim dnevom osveščanja o možganski kapi, ki ga zaznamujemo jutri opozoril, da je ključno hitro prepoznavanje znakov možganske kapi in takojšnje ukrepanje.
Možganska kap je namreč nujno stanje, pri katerem čas odloča o izidu zdravljenja. Ključno je hitro prepoznavanje znakov in takojšnje ukrepanje. Pri tem si pomagamo z akronimom GROM V2:
- Govor – nenadna motnja govora ali nerazumljivost;
- Roke – oslabelost ali ohromelost ene strani;
- Obraz – povešen ustni kot;
- Minute – takoj pokličemo 112;
- dodatek V2 pa opozarja še na nenaden pojav vrtoglavice in nenadnih težav z vidom
Bolnika nikoli ne vozimo sami
Cevc opozarja, da prizadetega do zdravnika nikoli ne vozimo sami, ampak aktiviramo nujno medicinsko pomoč, ki omogoča hitro diagnostiko in usmerjanje v centre za zdravljenje kapi. "V Sloveniji imamo to srečo, da je hitra medicinska pomoč široko dostopna in zato z njeno aktivacijo pridobimo čas, ki je ključen. Minuta zamujena ne vrne se nobena, to pri možganski kapi nedvomno velja," je povedal Cevc.
Kljub napredku pa možgansko kap brez večjih posledic preživi le okoli 20 odstotkov bolnikov. Zato je toliko pomembnejše, da znake prepoznajo svojci, saj se večina dogodkov zgodi doma. Prav oni so pogosto prvi, ki lahko rešijo življenje. Vsaka zamujena minuta pomeni nepopravljivo propadanje možganskega tkiva, večjo umrljivost in več invalidnosti, je še povedal internist in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.
Posledice možganske kapi so lahko zelo raznolike, nekatere so vidne takoj po bolezni, mnoge ostanejo dalj časa prikrite, a bolnika ovirajo v vsakodnevnem življenju. Po kapi lahko pride do motenj gibanja in čutenja po eni strani telesa, spremeni se lahko čutno zaznavanje, pojavijo se lahko motnje govornega sporazumevanja, motnje spomina, čustvovanja, mišljenja. Okrevanje je praviloma neenakomerno in dolgotrajno, večkrat nepopolno. Dosežena raven okrevanja pa ni vedno stabilna in lahko zaniha ob vznemirjenju, utrujenosti, v stresnih situacijah, še pove Radonjić Miholić.
Danes veliko bolje poznamo vzroke za nastanek različnih oblik možganske kapi. S sodobnimi načini zdravljenja ishemične možganske kapi okoli 20 odstotkov bolnikov nima posledic bolezni. Še vedno pa ima trajne okvare skoraj 70 odstotkov oseb, ki potrebujejo večjo ali manjšo pomoč tudi pri vsakodnevnih opravilih, pa je povedala internistka Tatjana Erjavec.
Kljub sodobnemu zdravljenju in povečani porabi zdravil v sekundarni preventivi ishemične možganske kapi se pogostost ponovne možganske kapi v zadnjih 20 letih ni bistveno spremenila.
V prvem letu doživi ponovno možgansko kap vsak deseti bolnik, do petega leta pa vsak peti. Zdravljenje in rehabilitacija ponovne možganske kapi je dražja, ima praviloma večjo umrljivost in hujše trajne posledice, vključno z večjim tveganjem za razvoj vaskularne demence, jed oddala.
Tveganje za ponovno možgansko kap se ob jemanju ustreznih zdravil zmanjša za 20 do 30 odstotkov. Če optimalnemu zdravljenju sledi še sprememba življenjskega sloga, prehrane in telesne dejavnosti, se tveganje zmanjša za 80 odstotkov, še pove strokovnjakinja.
Dejavniki tveganja
Najpomembnejši dejavniki tveganja za možgansko kap so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol, kajenje, debelost, telesna neaktivnost in atrijska fibrilacija. Pri slednji je tveganje za embolično kap še posebej veliko, zato je nujno redno in dosledno jemanje predpisanih zdravil za redčenje krvi.
Možgansko kap lahko v veliki meri preprečimo z zdravim življenjskim slogom: rednim gibanjem, uravnoteženo prehrano, opustitvijo kajenja ter dobrim nadzorom krvnega tlaka, sladkorja in maščob.
Ponovno se je moral naučiti govoriti, brati ...
Milan Čuček, ki je utrpel možgansko kap, je povedal, da se je po bolezni moral ponovno naučiti govoriti, brati, prepoznavati ljudi, družino in okolje ter postopoma obnavljati telesne sposobnosti in občutek lastne identitete. Ena najtežjih posledic je delna izguba vida, zaradi katere uporablja belo palico, kar vpliva na njegovo samostojnost.