"V šolah in vrtcih se vztrajno pojavljajo in ponavljajo primeri naglavnih uši," piše predlagatelj na Predlagam.vladi.si. "Eden od razlogov za to je, da učitelji ne smejo preiskati in/ali odstraniti otrok, ki so večkratni prinašalci uši."
Da to ne drži, kar so na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Aleš Šabeder, že večkrat izpostavili, a obenem poudarili, da ušivost ni problem vrtca ali šole, ampak imajo ključno vlogo pri odpravljanju le te starši.
"Te vloge ne morejo nadomestiti ne vrtec, ne šola, ne zdravstvena služba," poudarjajo pri ministrstvu. "Res je tudi, da vsi starši postopka razuševanje nikoli ne bodo idealno izvedli, vendar bi bila situacija popolnoma enaka, tudi če bi v vrtcu in šoli pregledovali otroške glave. Ob odkritju uši so še vedno starši tisti, ki morajo izvesti razuševanje in prevzeti odgovornost za svoje otroke, da se znebijo uši."
Zirs dolžan opustitev dolžnosti razuševanja dokazati, a ker se razuševanje izvaja v domačem okolju, v katerega inšpektor praviloma nima vstopa, se kršitev lahko dokaže le s priznanjem staršev, kar se v praksi ne dogaja.
Andreja Mojškric, Zirs
Predlagatelj predlaga, da se določi protokol, po katerem bi se dalo preiskati vire pojavljanja uši, in način za njihovo odstranjevanje, a na ministrstvu menijo, da so strokovna priporočila, ki so usklajena z medicinsko stroko in so objavljena na spletni strani NIJZ, primerna in jih ni potrebno spreminjati.
Poudarjajo, da je za uspešno odpravljanje ušivosti v klektivu ključno medsebojno sodelovanje, komunikacija in dogovor o skupnem in istočasnem ukrepanju na predpisan način, z učinkovitimi preparati v pravilnih razmikih, pri vseh osebah, pri katerih so prisotne uši ali žive gnide.
Prijave da, ukrepi ne
A kako takrat, ko takšnega sodelovanja ni? Možnost je tudi, da se starši ali vzgojno izobraževalne institucije obrnejo na zdravstveno inšpekcijo. Tam vsako leto dobijo nekaj prijav, največ s strani staršev otrok, ki pridejo iz vrtca oz. šole z ušmi in menijo, da je vir nekdo iz skupine oz. razreda ter da v vrtcu oz. šoli ne naredijo dovolj, da bi se ušivost odpravila. "Občasno nas s to problematiko seznanijo tudi posamezne osnovne šole ali vrtci s prošnjo, da jim pomagamo pri obvladovanju ali iskanju možnih rešitev," razlaga Andreja Mojškric z Zirsa.
Razuševanje ušivih oseb je po zakonu o nalezljivih boleznih obvezno, opustitev razuševanja pa se sankcionira kot prekršek. "V primeru prijave pojava uši v vrtcu oz. šoli opravi ZIRS v ustanovi izredni inšpekcijski pregled," razlaga Mojškirčeva. "Praviloma sodeluje pri inšpekcijskem pregledu tudi predstavnik območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki odgovorni osebi ustanove svetuje in izroči pisna strokovna navodila glede ušivosti in ukrepov, ki jih je potrebno izvesti za njihovo obvladovanje."
Dodaja, da je dolžnost ustanove, da o pojavu ušivosti obvesti starše ter jim posreduje prejeta strokovna navodila, saj je tudi v domačem okolju potrebno dosledno izvajati vse ukrepe za obvladovanje ušivosti. "Če v vrtcu oz. šoli ugotovijo, da starši ne izvajajo razuševanja, o tem obvestijo ZIRS, ki skladno s svojimi pristojnostmi vodi postopek zoper starše," še pojasnjuje Mojškričeva. "V primeru, da se dokaže, da so starši dolžnost razuševanja opustili, se jim izda ureditvena odločba, s katero se jim odredi ukrep razuševanja, hkrati pa se jim lahko, zaradi kršenja določb navedenega zakona izreče predpisana globa v višini 41,73 eurov."
A za izvedbo postopka proti staršem potrebuje Zirs prijavo z imenom in priimkom staršev, ki naj ne bi razuševali otrok. "Zaradi morebitne stigmatizacije, se prijavitelj težko odloči, da izpostavi določenega otroka in njegove starše," ugotavljajo pri Zirs. "Poleg tega je Zirs dolžan opustitev dolžnosti razuševanja dokazati, a ker se razuševanje izvaja v domačem okolju, v katerega inšpektor praviloma nima vstopa, se kršitev lahko dokaže le s priznanjem staršev, kar se v praksi ne dogaja."
"Iz napisanega sledi, da je sicer ukrep razuševanja obvezen, vendar je ugotavljanje in dokazovanje neizvajanja tega ukrepa, v obsegu inšpekcijskega postopka, težko izvedljivo," še pojasnuje Mojškričeva. "Zaradi navedenih razlogov Zirs pri obravnavi prijav v zvezi s pojavom ušivosti ni izrekal ukrepov."
Priporočila ministrstva
Pri ministrstvu poudarjajo, da lahko staršem pri odstranjevanju uši z nasveti pomaga zdravstena služba, ki jih seznani z učinkovitimi sredstvi za razuševanje, s pravilnim postopkom razuševanja ali tako, da za starše pripravi delavnice o ušivosti in razuševanju, šola pa staršem posreduje pripravljena gradiva o odpravljanju ušivosti.
"Starše, ki se ne odzivajo oziroma ne izvedejo razuševanja, šolski svetovalni delavec ali ravnatelj povabi na individualni razgovor," pravijo pri ministrstvu. "Ponovno se poskusi razložiti pomen sodelovanja vsakega posameznika pri izvajanju ukrepov za odpravo ušivosti v kolektivu. V primeru, ko starši nimajo materialnih virov za nakup preparatov za razuševanje, lahko šolska socialna služba pomaga poiskati vzvode, ki so na voljo v skupnosti."
Dodajajo, da odkritje uši ali gnid na otrokovi glavi ne sme biti razlog, da se otroka pošlje domov ali se ga izolira iz šolskega okolja. "Otroka, ki ima uši, se javno ne izpostavi, kajti nikoli se z gotovostjo ne ve, kateri otrok v razredu je vir za prenašanje uši," pišejo pri ministrstvu. "Otrok ima namreč uši veliko prej, preden se ušivost v šoli sploh zazna, kajti srbenje se ne začne takoj po naselitvi uši na lasišče, temveč šele po imunskem odzivu kože na snovi, ki jih s slino izločajo uši (antikoagulanti, encimi), običajno v dveh do šestih tednih."
Svetujejo, da ostane otrok, če se pri njem odkrijejo uši, v šoli do konca pouka, starše pa se še isti dan obvesti in prosi, da takoj izvedejo razuševanje po opisanem postopku. "Otrok se lahko vrne v šolo takoj, ko je bil opravljen prvi postopek razuševanja," še pišejo pri ministrstvu. "Šola od staršev tudi ne more zahtevati zdravniškega potrdila, da otrok nima uši. Prisilni ukrepi za odpravljanje ušivosti vsekakor niso primerni. Zakon o nalezljivih boleznih opredeljuje prisilne ukrepe le pri omejevanju širjenja zelo nevarnih kužnih bolezni."
Ooo, vedno se natanko ve, kdo je tisti, ki vsakič sproti prinaša uši, saj to se ne ugotovi šele po …