"Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah med glavnimi dejavniki prometnih nesreč, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami," opozarjajo naši policisti.

Nekateri vozniki hitrosti in načina vožnje po njihovih opažanjih še vedno ne prilagodijo svojim sposobnostim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora. "Pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Ne zavedajo se, da je dovolj zgolj trenutek nepazljivosti, ki jim lahko popolnoma spremeni življenje, in da je lahko usodna že najmanjša prekoračitev hitrosti," pravijo. 

Zanimalo nas je, kaj se skriva za osebnostjo teh "divjih" voznikov in kaj lahko naredimo ostali, da prenehajo z ogoržanjem ostalih v prometu.

"Na temo stila vožnje je bilo narejenih kar nekaj psiholoških raziskav. Če jih na kratko povzamem, je skupek rezultatov pokazal, da stil vožnje posameznika veliko pove o osebnosti in o tem kako agira z okoljem," pravi specializantka psihoanalitične psihoterapije Eva Kokol. 

Pojasnjuje, da je divjanje na cesti povezano predvsem z impulzi jeze celo agresije, impulzivnostjo ter samo-destruktivnimi težnjami, ki se kažejo kot iskanje nevarnosti, ki lahko celo vodijo v smrt.

"Seveda zavzamemo stil vožnje čist nezavedno. Sami lahko opazimo, kako vozimo, če smo dobre sproščene volje ali kako, če smo pod stresom," pravi.

Ugotavlja, da je za izzivanje samega sebe, iskanje mej je predvsem značilno za mlajšo populacijo, prav tako niso toliko zavedni nad nevarnostjo, ki jim preti. "Spoznavanje s terenom in precenjevanje lastnih sposobnosti ter sposobnosti avta se lahko tragično končajo. Od zadaj se skriva tudi tekmovalnost in pridobivanje lastne vrednosti ob prehitevanju in preseganju ne varnih izzivov. Občutek nekaj doseči, nekaj premagati mlada fantovska srca napolni z občutjem adrenalina in endorfina v njih prebudi primarne instinkte, ki jih ne izživijo drugje," opisuje.  

Pri mladostnih divjakih lahko govorimo tudi o preveč čustvenem stilu vožnje.

Naj se zaveda vzroka za divjanje 

"Če se srečujete z osebo, ki pretirano divja in s tem ogroža sebe ter druge, lahko pomaga raziskovalni pogovor. Kaj se skriva za tem stilom vožnje, kdaj pride do dirkanja po cestah, kaj so sprožilci. Ali je to jeza, zabava, tekmovalnost, izziv, ali hiti zaradi preprečevanja zamud," našteva Eva.   

Ko se posameznik sam zaveda vzroka, mu lahko po njenih navedbah pomagamo pri idejah, kaj lahko naredi namesto tega: "Če gre za zabavo in tekmovalnost, naj poišče šport, kjer bo lahko izživel izigravanje mej v „varnem“ okolju, kjer ne ogroža drugih, kot je to v prometu."

Foto: Epa nesreča, nemčija

"Če gre za nenehno zamujanje, je potrebna racionalnejša razporeditev časa, če gre za jezo in čustvene izbruhe nad drugimi vozniki, naj pomisli, v katerem bližnjem odnosu ima v resnici konflikte. Svojo jezo naj izraža tam, ne pa na cesti," svetuje.

 Vsekakor pa mora vsak posameznik, ki preveč divja, sam ozavestit vzroke in najti rešitve. Na žalost besede vseh ostalih včasih ne pomagajo in ostanejo le še uradne sankcije države.

Gre predvsem za mlajše moške voznike

Na Agenciji za varnost v prometu (AVP) pojasnjujejo, da je bilo v letu 2017 med vozniki motornih vozil, ki so povzročili prometno nesrečo 74 odstotkov moških, 26 odstotkov je bilo žensk. "Tudi pri starostni skupini med 25 in 34 letom, v tej starostni skupini je največ povzročiteljev in največ umrlih ter poškodovanih, je delež zelo podoben. 73 odstotkov je moških, 27 odstotkov pa je žensk," dodajajo.

Največ prometnih nesreč v preteklem letu so po njihovih podatkih povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti in sicer 3.136. Sledi ji starostna skupina med 35. in 44. letom starosti, 2.751 prometnih nesreč in starostna skupina med 45. in 54. letom starosti z 2.487-imi prometnimi nesrečami.Omenjne skupine so sicer izstopale tudi leta 2016.

Minimalno zmanjšanje pomeni velike spremembe

"Upoštevanje cestno-prometnih pravil, prometne signalizacije, razmer na cesti, varnostne razdalje, predvsem pa strpnost in sodelovanje med udeleženci v prometu lahko preprečijo marsikatero nesrečo," pravijo na AVP.

Opozarjajo, da lahko že samo deset kilometrov na uro nad omejitvijo hitrosti pri 50 kilometrih na uro pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša kar za 12 metrov, kar pa je lahko znotraj naselja usodno. "Zato je za doseganje večje varnosti v cestnem prometu pomembno, da znotraj naselij in na regionalnih cestah znižamo povprečne hitrosti," pravijo.

 Z znižanjem povprečnih hitrosti za samo en kilometer na uro bi po izsledkih tujih raziskav znotraj naselja število prometnih nesreč padlo za štiri odstotke, izven naselja pa za dva odstotka. 

"Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometri na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10-odstotkov," še pravijo na AVP.

Z delavnicami vplivajo na mlade

Javna agencija RS za varnost prometa sicer izvaja številne preventivno-izobraževalne delavnice, s katerimi želi vplivati na vedenje udeležencev v prometu. Ena izmed aktivnosti je denimo tudi program #VozimoPametno, ki ga skupaj s predstavniki Rdečega križa, Policije, Gasilske zveze Slovenije in z nevladnimi organizacijami kot so Zavod Vozim, Zavod Varna pot in društvo DrogART izvajajo na srednjih šolah po vsej Sloveniji.

"Na delavnicah mlade poučujemo o posledicah prometnih nesreč in najpogostejših dejavnikih tveganja za nastanek prometne nesreče. Na predstavitvah sodelujeta tudi policist in gasilec, ki dijakom iz lastnih izkušenj predstavita delo v prometnih nesrečah in posledice, dopolnjuje pa ju še osebna izpoved invalida, ki je na invalidskem vozičku pristal po prometni nesreči, ki jo je povzročil mladi voznik," opisujejo na AVP. 

Osebna zgodba po njihovih besedah nosi jasno sporočilo, da je v prometu potrebno biti odgovoren in previden: "S tem želimo mlade opomniti na veliko odgovornost, ki jo sprejemajo, ko sedejo za volan. Odzivi mladih na predavanja so pozitivni in pustijo na njih tudi pomemben pečat, kar lahko razberemo iz njihovih citatov, ki jih zapišejo ob zaključku delavnice." 

Nekaj citatov so nam posredovali:

• "Predavanje mi je bilo zelo všeč, naučila sem se nekaj novih stvari in prepričana sem, da na podlagi vseh teh videov in analiz ne bom nikoli sedla za volan pod vplivom alkohola ali česa drugega" (Biotehniški center Naklo).
• "Po mojem mnenju je eden najboljših ukrepov, ki bi lahko zmanjšal uživanje alkohola/prepovedanih drog med mladimi vozniki, seznanjati o njihovih posledicah s podobnimi predavanji, kot je današnji." (Gimnazija Antonio Sema Piran).
• "Predavanje mi je bilo zelo všeč, res se me je dotaknilo. Želim, da še naprej predavate in mlade ozaveščate." (Gimnazija Škofja Loka).

Že deset let Centra varne vožnje

Tudi pri Avto moto zvezi Slovenije (AMZS) na problem neprilagojene hitrosti opozarjajo na različne načine, tako prek kampanj, kot sta na primer mednarodni kampanji mednarodne avtomobilistične zveze FIA, ki se jima kot članica FIA pridružuje tudi AMZS, "3500 življenj" in "Ne hiti, ohrani življenja."

Pa tudi prek drugih aktivnosti, med katerimi še zlasti izpostavljajo programe varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, ki letos obeležuje desetletnico delovanja. Prav zato so tudi s tega vidika naredili analizo, kaj se je v Sloveniji v zadnjem desetletju dogajalo na področju prometne varnosti.

"Največja dodana vrednost programov varne vožnje je, da lahko vozniki v nadzorovanem in varnem okolju poligona preizkusijo in trenirajo, kako se pravilno odzvati oziroma kako ustrezno ukrepati v nepredvidljivih in kritičnih situacijah. Pri tem ugotovijo, da je kljub varnem okolju reševanje kritičnih situacij izredno zahteven proces, zato se zavejo zlasti pomena prilagojene hitrosti," opisujejo pri AMZS. 

Foto: Anže Petkovšek slovenija 23.10.13, Skoda Octavia, avto, finalisti, test, Vransko, avto leta 201

S to izkušnjo so po njihovih navedbah bolje pripravljeni za vožnjo v vsakodnevnem prometu, hkrati pa je njihova vožnja naravnana v smer, da do kritičnih situacij sploh ne bi prihajalo. "Vozniki z znanjem, pridobljenim na programu varne vožnje, tudi bolj samozavestno rešujejo nastale kritične situacije."

Pravijo, da je oceno koristi in vpliv programov varne vožnje na varnejšo vožnjo oziroma večjo prometno varnost težko podati, saj je takšna analiza zelo zahtevna, njena izvedba pa je otežena tudi zaradi zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov, saj povezovanje podatkov, ali je udeleženec prometne nesreče opravil program varne vožnje ali ne, ni mogoče.

So pa na primer v avstrijskem avtomobilskem klubu ÖAMTC ugotovili, da se je zaradi aktivnosti in usposabljanj motoristov začetnikov število poškodovanih mladih motoristov v Avstriji med 2001 in 2016 zmanjšalo za 21 odstotkov, pri vseh drugih starostnih skupinah pa je število poškodovanih motoristov poraslo za 20 odstotkov.

"In čeprav je prometno varnost nehvaležno predstavljati s statistiko, saj so za vsako številko ljudje, ponesrečenci, njihove družine in bližnji, je to lahko eden od načinov, s katerim lahko ocenimo, kakšne so koristi tovrstnega usposabljanja voznikov. Pred več kot desetletjem, torej pred odprtjem AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, je na naših cestah v povprečju življenje izgubilo 261 ljudi na leto, v obdobju od 2009 do 2017 pa v povprečju 130; letos do konca septembra 78," opisujejo.

Foto: AMZS AMZS Center varne vožnje na Vranskem Ocenjujejo, da so k večji varnosti pomagala tako varnejša vozila kot boljša infrastruktura, "a je vendarle na koncu še vedno človek tisti, ki mora v kritični situaciji izvesti ustrezen vozniški manever. In ravno ta manjkajoči del mozaika prometne varnosti – vadbeni poligon za izobraževanje voznikov, je Avto-moto zveza Slovenije začela snovati pred poldrugim desetletjem."

Od odprtja centra leta 2008 do danes so več kot 150 tisoč voznikom pomagali do znanj in veščin, s katerimi vozijo varneje: "In četudi neposrednega učinka našega dela ne bomo mogli nikoli izmeriti, nas opogumlja zavedanje, da če smo pomagali rešiti eno življenje, smo naredili več, kot smo si pred desetimi leti drznili upati."

Pravijo, da se je v desetih letih, tudi zaradi dela AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, pa ne le na poligonu, temveč številnih ozaveščevalnih kampanj in drugih aktivnosti AMZS ter drugih deležnikov prometne varnosti, spremenila tudi zavest ljudi.

"Naši inštruktorji povedo, kako je bilo na začetku ob uvedbi programa za motoriste. Takrat so bili v motorističnih krogih stigmatizirani tisti, ki so šli na tečaj, danes je ravno obratno. Približno 500 motoristov vsako leto opravi katerega od programov za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, številni se vračajo, pridejo na ogrevalni tečaj pred začetkom sezone, saj so na lastni koži izkusili, kako koristen je tečaj, četudi imajo za sabo že tisoče prevoženih kilometrov," dodajajo.

Drug pomemben segment voznikov, kjer je bil narejen velik napredek, pa so po njihovih opažanjih mladi. Ti zaradi manj vozniških izkušenj sodijo med eno bolj ranljivih skupin.

"Večina voznikov začetnikov program obveznega usposabljanja opravi v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Sprva so nekoliko nezaupljivi in v dvomih, kaj se po tem, ko so že opravili vozniški izpit, sploh še lahko naučijo. A po zaključku programa so prav vsi presenečeni, koliko novih izkušenj so pridobili, in zadovoljni, da so prišli, saj vedo, da bodo znali kritične situacije na cestah bolje reševati," so sklenili pri AMZS.