Danes obeležujemo svetovni dan srca, letos pod geslom Vsak utrip šteje, s katerim stroka opozarja na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni.
Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc je na novinarski konferenci pred današnjim dnem opozoril, da je naše srce občutljiv organ, ki se odziva na vsakdanje obremenitve – fizične, čustvene in duševne.
Srce nam prinese v povprečju 100.000 utripov, ki zagotavljajo, da so vsi deli in organi našega telesa primerno oskrbljeni z vsem, kar potrebujejo. Vsak srčni utrip je dragocen, saj v krvni obtok pošlje med 60 ml in 100 ml krvi – dnevno srce prečrpa več 7200 litrov krvi, kar je prostornina domačega bazena. Med telesno aktivnostjo, ko se utrip pospeši, pa se prečrpana količina lahko poveča do petkrat in bi lahko prečrpana količina dosegla prostornino kar štirih bazenov (30.000 litrov), je ponazoril Cevc, ki je sicer internist na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Najpogostejši dejavnik tveganja je dolgotrajni stres, ki je tihi sovražnik srčnega ritma. Čeprav je v majhnih odmerkih lahko celo koristen, dolgotrajen stres povzroča resne spremembe v delovanju srca. "Aktivira simpatični živčni sistem, poveča srčni utrip, zviša krvni tlak in – kar je še posebej pomembno – to lahko povzroči motnje srčnega ritma. Aritmije, kot so atrijska fibrilacija, tahikardije ali ekstrasistole, se pogosto pojavijo prav v obdobjih povečanega psihičnega napora. Srce, ki bi moralo utripati mirno in usklajeno, začne “iskati ritem” – in s tem opozarja, da je nekaj narobe. To ni le neprijetno – lahko je nevarno."
Cevc je dodal, da je rešitev enostavna, a zahteva zdrav način življenja. Redna fizična aktivnost, uravnotežena prehrana, obvladovanje stresa in dober spanec preprečujejo tveganje, saj lahko kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni preprečimo.
Stres pa po njegovem ni edini krivec. Z njim so povezani tudi prekomerno uživanje hrane, pomanjkanje gibanja, slab spanec. Vse to pa vodi v debelost, ki je danes eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.
Srčno popuščanje
Kardiologinja Tjaša Vižintin Cuderman iz Zdravstvenega doma Domžale je pojasnila, da o srčnem popuščanju govorimo, ko srce ne more ustrezno prečrpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam celotnega organizma. Gre za najpogostejšo nenalezljivo kronično bolezen, pri kateri je lahko prizadeta črpalna ali polnilna funkcija srca.
Breme srčnega popuščanja je veliko tako za posameznika (bolnika) kot za družbo in zdravstveni sistem. Bolniki s srčnim popuščanjem imajo slabšo kakovost življenja, so slabo telesno zmogljivi, jemljejo številna zdravila, pogosto obiskujejo zdravnika in neredko potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. "Pri ljudeh, starejših od 65 let, je srčno popuščanje eden najpogostejših razlogov za hospitalizacijo. V Sloveniji ocenjujemo, da zaradi srčnega popuščanja potrebuje bolnišnično zdravljenje letno okrog 6000 ljudi. Poleg tega imajo bolniki s srčnim popuščanjem slabo prognozo; letna umrljivost pri bolnikih s srčnim popuščanjem je namreč okrog 15. odstotna, pri napredovalih oblikah pa v petih letih od diagnoze umre kar vsak drugi bolnik."
Najpogostejše kronične nenalezljive bolezni
Srčno popuščanje sodi med najpogostejše kronične nenalezljive bolezni, prizadene pa tri odstotke celotne populacije. Še posebej pogosto se pojavlja med starejšimi – prizadene 11 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. S staranjem prebivalstva se tako povečuje tudi breme srčnega popuščanja; predvsem narašča razširjenost srčnega popuščanja z ohranjeno sistolično funkcijo, ki je tipična bolezen starejših ljudi. Glede na evropske demografske projekcije, po katerih naj bi se delež ljudi, starejših od 65 let, iz 22,3 odstotka v letu 2025 zvišal na 30,2 odstotka v letu 2050. Slovenija pa se uvršča v sam evropski vrh staranja prebivalstva, je izjemno pomembno, da poskušamo to breme kar najbolj zmanjšati, smo slišali na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom srca, ki ga, kot rečeno obeležujemo danes.