Med najpogostejša psihosocialna tveganja sodijo prevelika delovna obremenitev, časovni pritiski, pomanjkanje podpore vodstva in sodelavcev, slabi odnosi, nepravičnost, nasilje in trpinčenje. Čeprav njihov vpliv na zdravje vse pogosteje potrjujejo raziskave, so v primerjavi s fizičnimi tveganji še vedno pogosto spregledana, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Duševne in vedenjske motnje so leta 2025 z 0,43 odstotka celotnega bolniškega dopusta predstavljale četrti najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti v Sloveniji. Še pogosteje pa zaposleni ostajajo doma zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, ki so z 1,26 odstotka celotnega bolniškega dopusta predstavljale najpogostejši razlog za bolniške odsotnosti. Prav pri teh težavah je vpliv neobvladanega stresa in drugih psihosocialnih tveganj pogosto spregledan.
Stres pri delu vpliva na celoten organizem. Zaradi njega se lahko pojavijo težave s koncentracijo, razdražljivost, več napak pri delu in nezdrave navade, kot so pomanjkanje spanja, kajenje ali povečano uživanje alkohola. Dolgotrajen stres pa lahko vodi v telesne bolečine, prebavne motnje, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2 ter duševne motnje.
Po podatkih evropskih strokovnjakov je s stresom in neobvladanimi psihosocialnimi tveganji povezanih kar od 50 do 60 odstotkov izgubljenih delovnih dni. Posledice občutijo tako zaposleni kot delodajalci.
"Vodstveni delavci imajo ključno vlogo pri ustvarjanju psihosocialno zdravega delovnega okolja, kar vključuje tudi kontinuirano ocenjevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj ter izvajanje ukrepov promocije duševnega zdravja pri delu," poudarja Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje, NIJZ.
Na NIJZ poudarjajo, da je mogoče psihosocialna tveganja uspešno preprečevati z urejenimi delovnimi razmerami, dobro organizacijo dela in spodbujanjem duševnega zdravja zaposlenih. Tovrstni ukrepi se obrestujejo tudi finančno, saj zmanjšujejo bolniške odsotnosti, fluktuacijo zaposlenih in povečujejo produktivnost.
V Zbornici varnosti in zdravja pri delu dodajajo, da morajo delodajalci psihosocialna tveganja obravnavati enako resno kot druga tveganja za varnost in zdravje pri delu. Med ključnimi ukrepi izpostavljajo primernejšo razporeditev delovnih obremenitev, jasno določene odgovornosti, vključevanje zaposlenih v spremembe, podporo vodij ter spoštljivo komunikacijo.