"Glede tretjega vala obstajata dva scenarija, če cepivo uspešno preprečuje okužbo pred novimi različicami virusa, bomo imeli tekmo med cepljenjem in novimi sevi, če pa cepiva ne pomagajo, lahko pričakujemo 3. val, ki se bo po simulacijah zgodil konec marca ali prej," je v oddaji Premagajmo covid na Tv Slovenija ocenil Janez Žibert iz Sledilnika.

"Cepiva nas ne varujejo pred vsemi novimi različicami virusa"

"Cepiva nas ne varujejo pred vsemi novimi različicami virusa," pravi infektologinja Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine na ministrstvu za zdravje. "Verjetno nas zelo dobro varujejo pred britansko različico, pred južnoafriško slabše, glede brazilske pa podatki še niso znani." To velja tudi za zaščito po preboleli bolezni, ki je pred britanskim sevom precej dobra, medtem, ko je pri južnoafriški različici okužba lahko taka, kot, da bolezni ne bi preboleli. V Sloveniji imamo zaenkrat le britansko različico koronavirusa.  

Malo hospitalizacij, število okužb pa stagnira

Sicer pa je po oceni Žiberta trenutni potek epidemije optimističen predvsem z vidika bolnišničnih obravnav in smrti zaradi covida, kjer se že pozna učinek cepljenja. Po teh kriterijih bi že v začetku marca lahko prešli v rumeno fazo. Manj optimističen je kriterij na novo okuženih, število že nekaj dni stagnira.

Žibert: Sproščanje ukrepov ni nevarno, mora pa biti postopno

"V zadnjem času je težko napovedati potek epidemije glede na pozitivne teste, ker se v zadnjem času spreminja poročanje. V samih bolnišnicah so razmere ugodne, bo pa treba počakati še kašen teden, da bomo videli, kakšen je učinek nedavnih sproščanj," pravi Beovićeva. 
"Krivulje bodo začele padati počasneje, bodo pa še vedno padale, zato sproščanje ob takih trendih ni tako nevarno, je pa to potrebno početi postopoma," pa učinek sproščanja ukrepov ocenjuje Žibert. 

Količine cepiva, i bi zadoščale za cepljenje splošne populacije, bodo v Sloveniji najverjetneje aprila, je povedala Beovićeva. "Tukaj je teorija precej jasna, večjih kot je delež cepljenih, bolj počasi se širi bolezen. Cilj je čredna imunost, ki znaša za Sars-covid19 60 do 70 odstotkov precepljenih in le tako bomo lahko obvladovali epidemijo v prihodnje," dodaja Žibert.

Sputnika v Evropo še ne bodo spustili

Najbliže odobritvi je po besedah Beovićeve zdaj cepivo podjetja JohnsonJohnsom, ki je podobno cepivu AstraZeneca ter cepivo podjetja CureVac, da bi bil v Evropi v kratkem registrirano rusko cepivo Sputnik V pa je po besedah Beovičeve malo verjetno. "Pri cepivu, ki prihaja iz popolnoma drugačnega sistema, je potrebno preveriti vse stopnje ne samo kliničnega testiranja ampak tudi proizvodnje, ki poteka po standardih, ki so lahko v Evropi enaki, vendar je to treba preveriti."