"Razlika med goljufijami v zvezi s hrano in drugimi primeri, ob katerih so potrošniki tudi lahko izpostavljeni tveganju, je v tem, da so goljufije storjene namerno - s ciljem pridobivanja dobička," na portalu prehrana. si opozarjajo potrošnike. Dodajajo, da je takšno dejanje treba vedno obravnavati z dveh vidikov, in sicer z vidika kakovosti in varnosti. Če kakovost pomeni lastnosti in značilnosti živila, kot so na primer izgled, vonj, okus, tekstura, varna hrana ne  vsebuje toksinov, pesticidov in kemijskih ter fizikalnih onesnaževal, pa tudi mikrobioloških patogenov, kot so bakterije in virusi, ki lahko povzročijo bolezen. 

"Proizvajalci živila z namenom pridobivanja dobička občasno goljufajo na način, da dražje surovine (delno) zamenjujejo s cenejšimi. Eden izmed zadnjih primerov takšne obsežne goljufije sega v leto 2012, ko je irska inšpekcija ugotovila, da nekatero mleto goveja meso vsebujejo DNK konjskega mesa." 

Žrtve zastrupitev s hrano...

"Potrošniki so lahko žrtve zastrupitev s hrano, potvarjanja živil, zavajanja v zvezi s sestavo živila, zavajajočim opisom, označevanjem, navodili, zavajajočimi grafičnimi podobami, embalažnim materialom. Napačno ali zavajajoče označevanje živil lahko škodi tudi potrošnikovemu zdravju. Takšen primer je npr. izpustitev navedbe o vsebovanih alergenih, ki pri občutljivih potrošnikih lahko povzroči resne zdravstvene težave ali celo smrt," dodajajo naši strokovnjaki za prehrano. 

Poznanih je tudi več primerov, ko so proizvajalci s potvorbami živil ogrozili varnost in življenje potrošnika. Zelo odmeven je bil primer namernega potvarjanja kakovosti mleka z dodajanjem melamina. Posledica izpostavljenosti kontaminaciji z melaminom je bila zastrupitev preko 50.000 otrok, izmed katerih so štirje celo umrli.

Najpogosteje nsa zavajajo pri predstavitvi in označevanju živil višjega cenovnega razreda, tukaj so še goljufije kot so zavajajoče oglaševanje in/ali označevanje živil ter potvarjanje izdelkov (razredčevanje, zamenjava sestavin ...).

To so živila, pri katerih največ goljufajo

• Ekstra deviško oljčno olje (redčenje s cenejšimi manj kakovostnimi olji)
• Ribe in ribji izdelki (nelegalno trgovanje, zamenjava rib z ribjimi izdelki, navedba napačnega porekla)
• Organska hrana (neskladno označevanje)
• Med (dodajanje sladkorja, dodajanje mešanice glukoze in fruktoze)
• Kava, čaj (dodajanje cikorije, listov drugih rastlin in ne čajevca)
• Začimbe (origanu dodano oljčno listje)
• Vino (dodajanje sintetičnega glicerola)
• Sadni sokovi (dodane sokovi cenejšega sadja, ki niso označeni)
• Hitra prehrana (dražja vrsta mesa zamenjana s cenejšo..)

dezurni@zurnal24.si