Zasvojenost z mobilnim telefonom ni opredeljena kot duševna bolezen, podobno kot kompulzivno nakupovanje, a dejstva, tako klinična psihologinja Dominica Díez Marcet, v tem primeru prevladajo nad znanostjo. Čeprav dejstvo, da ta vrta odvisnosti ni klasificirana kot motnja, ovira razvoj terapij oziroma zdravljenja, strokovnjakinja zagotavlja, da ima odvisnost od telefona številne podobnosti z drugimi odvisnostmi.

1. Psihološka odvisnost

Ko zasvojeni posamezniki ostanejo brez mobilnega telefona ali pa so sredi sestanka in telefona ne smejo vzeti v roke, postanejo nemirni oziroma občutijo tesnobo. Če to traja predolgo, naposled ne zdržijo več in se ne morajo osredotočati na nič drugega, zaradi česar postanejo razdražljivi in slabe volje, v skrajnih primeri pa lahko celo izgubijo nadzor.

2. Telefonu okupira vedno več časa

Díaz Marcetova pravi, da ne gre toliko za odvisnost od telefona, ampak bolj za odvisnost od vseh aplikacij, ki jih ta ponuja. "Če bi imeli telefon, ki bi služil le za klicanje, ne bi govorili o tej temi," je dejala. Ob tem pravi, da nam družbena omrežja, igre, novice in druge aplikacije kradejo vedno več časa, ki bi ga morali nameniti delu ali pa ljudem, ki nas obkrožajo.

3. Sindrom abstinence

Posamezniki, ki so zasvojeni lahko, če na primer telefon pozabijo doma, občutijo neprijetna čustvena stanja, ki se lahko kažejo tudi fizično. 

4. Zanikanje

Popolno zanikanje odvisnosti je zelo pogosto med odvisniki. 

5. Konflikti z okolico

Prej kot slej se zaradi posameznikove stalne in obsesivne priklenjenosti na mobilni telefon, začnejo pritoževati družinski člani, prijatelji, šefi in sodelavci.