V nadaljevanju preberite:
- Senzorji na območju UKC Ljubljana razkrivajo velike temperaturne razlike med betonom in zelenimi površinami.
- Na tlakovanih površinah je bilo izmerjenih tudi več kot 39 °C, v bližnjih parkih pa do štiri stopinje manj.
- Meritve so pomembne za bolnike, obiskovalce in zaposlene, ki so na vročinskem otoku še posebej izpostavljeni tveganjem.
Prebivalci Ljubljane in obiskovalci zdravstvenih ustanov lahko po novem v živo spremljajo temperature in vlažnost zraka na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC) in Onkološkega inštituta. Urbanistični studio Prostorož je v okviru projekta CLISHE in v sodelovanju s podjetjem Senzemo namestil osem temperaturnih senzorjev, ki že kažejo na izrazite razlike med tlakovanimi in zelenimi površinami – te ob vročih dneh presegajo štiri stopinje Celzija.
Osem senzorjev na ključnih točkah
"Takšna postavitev nam omogoča neposredno primerjavo med zelenimi in tlakovanimi površinami. Čeprav so vse lokacije v radiju 500 metrov, so razlike velike," pojasnjuje Zala Velkavrh, vodja projekta pri Prostorožu.
Razlike tudi do štiri stopinje Celzija
Dosedanje meritve potrjujejo, da so tlakovana območja bistveno bolj vroča od zelenih površin. Največja razlika je bila izmerjena 28. junija ob 15.30, ko je senzor na ploščadi pred urgenco pokazal 39,76 °C, medtem ko je bila temperatura v parku Tabor 35,34 °C.
Podobne razlike so se pokazale tudi včeraj popoldne: – več kot 34 °C na ploščadi urgence, – več kot 33 °C pri semaforju na Zaloški, – 32,65 °C pred Porodnišnico, – okoli 30 °C v parku pri Onkološkem inštitutu ter v parku Tabor.
Zakaj so meritve pomembne prav na območju klinik?
UKC Ljubljana leži na območju izrazitega mestnega toplotnega otoka, kjer se temperature dvigujejo hitreje kot drugod po mestu. Ta del Ljubljane dnevno obiskujejo, kronični bolniki, starejši, nosečnice, onkološki pacienti in drugi ljudje z oslabljenim zdravjem.
Gre za skupine, ki so najbolj izpostavljene vročinskim tveganjem. Zato v Prostorožu poudarjajo, da ohranjanje in širjenje zelenih površin v okolici bolnišnic ni estetska odločitev, temveč zdravstvena in javnozdravstvena nuja.
Raziskava Prostoroža iz leta 2022 je pokazala, da tako pacienti kot zdravstveni delavci na območju klinik najbolj pogrešajo več zelenja, klopi in pokritih prostorov, kjer bi lahko počakali na svojce ali si odpočili.
Kam se Ljubljančani umaknejo pred vročino?
Prostorož letos zbira tudi pobude prebivalcev. Meščanke in meščani lahko sporočijo, kam se odpravijo, ko je v mestu vroče. Podatki bodo pokazali, katere zelene površine ljudje zaznavajo kot dovolj hladne, kje je največja potreba po dodatnem zelenju in iz katerih sosesk prebivalci najdlje potujejo do hladnih točk.
Anketa temelji na študiji iz nemškega Bochuma, mesta, ki je po velikosti primerljivo z Ljubljano.