Če je krompir zelen, to ne pomeni, da ni zrel. Zeleni krompir vsebuje velike količine solanina, strupene kemikalije, ki lahko povzroči bruhanje, slabost, glavobol in številne druge neprijetnosti. V skrajnih primerih lahko povzroči paralizo ali halucinacije.

Krompir postane zelen zaradi velike količine klorofila, ki je v bistvu zdravju neškodljiv -pravzaprav velja obratno, klorofil vsebuje zdravilne minerale, kot je recimo železo. Klorofil je tisti, ki daje barvo tudi zeleni listnati zelenjavi, za katero vemo, da je zdrava. 

Ko je krompir izpostavljen sončni svetlobi, se sprožijo določene fiziološke reakcije znotraj gomolja. Poveča se proizvodnja klorofila, ki je zelene barve in zaradi česar se krompir obarva zeleno. 

Izpostavljenost krompirja svetlobi prav sproži tudi proizvodnjo solanina, alkaloida, ki lahko povzroči simptome zastrupitve pri človeku, še posebej, če jo zaužijemo v večjih količinah. 

Simptomi se največkrat pojavijo 8 do 12 ur po zaužitju, pri zelo velikih količinah pa že po 30 minutah.

Krompir hranimo v temnih prostorih in na hladnem

Kot je zapisala britanska predavateljica agrokulture Caroline Wright, je pomembno, da krompir hranite pravilno, tistega, ki je že zelen ali ima izrastke, pa je najbolje odstraniti.

Če so gomolji nepravilno skladiščeni in izpostavljeni svetlobi, se lahko vsebnost solanina poveča tudi do strupenega odmerka (okrog 35 miligramov na sto gramov). Sicer se solanin nahaja pod lupino krompirja, zato je zelene dele treba odstraniti, vendar krompir za tem še vedno ostaja nekoliko grenek.

Foto: Profimedia Solanin - strupena mulekula Svetloba in toplota lahko sprožita nastajanje solanina. Ta kemična spojina koncentrirana v koži krompirja nastaja skupaj z klorofil mikrobi, zato je priporočljivo, da krompir skladiščimo v temnem prostoru.

dezurni@zurnal24.si