V Evropi in Severni Ameriki od začetka maja beležijo več primerov okužb z virusom opičjih koz, ki se sicer pojavlja v tropskih gozdnatih predelih v Centralni in Zahodni Afriki. Primeri okužbe z virusom opičjih koz so bili potrjeni tudi v Sloveniji. Do danes je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prejel 14 prijav potrjenih okužb. Virus, ki povzroča opičje koze, je soroden virusu, ki je povzročal že izkoreninjene črne koze.

Okužba se prenese kapljično ob dlje časa trajajočem tesnem stiku ali ob neposrednem kontaktu s telesnimi tekočinami, kožnimi spremembami ali kontaminiranimi površinami. Klinični potek opičjih koz je običajno blag. Začetni simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Znotraj treh dni od pojava omenjenih simptomov se običajno razvije tudi izpuščaj, ki se sčasoma preoblikuje v krasto, ki odpade. Takrat oseba ni več kužna. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih, piše na spletnih straneh NIJZ.

Osebe, ki so bile v tveganem stiku z okuženim, naj bodo v 21 dneh od stika pozorne na svoje zdravstveno stanje. Tveganje za okužbo za splošno prebivalstvo je nizko. Zaenkrat zaradi opičjih koz v evropski regiji še ni umrl noben človek, navaja WHO.

Večina izbruhov v Evropi

V aktualnem izbruhu opičjih koz v državah, kjer ta bolezen ni endemična, je bilo doslej po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) potrjenih več kot 5300 primerov, od tega velika večina, kar 85 odstotkov, v Evropi.

Evropska komisija je konec junija pričela državam članicam EU dobavljati prve odmerke cepiva proti opičjim kozam, kupljeno prek organa EU za zdravstveno pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera), ki je bil ustanovljen med pandemijo covida-19. Obenem se je začelo uradno preverjanje uporabe cepiva Imvanex proti noricam. EMA je prav tako mnenja, da bi evropske države, zaradi pomanjkanja zalog cepiva Imvanex, morale imeti na voljo tudi možnost uvoza ameriške različice tega cepiva, ki se imenuje Jynneos in ki so ga ameriški organi že odobrili za uporabo proti opičjim kozam.

Pred dvema tednoma je WHO sklicala izredni odbor strokovnjakov, ki je odločal, ali opičje koze predstavljajo grožnjo svetovnemu zdravju oziroma t. i. izredne razmere mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja, kot je bilo to v primeru novega koronavirusa. Večina članov odbora je takrat ocenila, da izbruh opičjih koz še ni dosegel te ravni. Datum novega zasedanja odbora zaenkrat ni določen.

dezurni@styria-media.si