Stiske so normalen del našega življenja. Povečajo se ob večjih življenjskih dogodkih, kot so selitve, spremembe v družinskih in partnerskih odnosih, menjava ali izguba službe oziroma finančne varnosti, izguba ali smrt bližnje osebe, nesreča, nesreča ali bolezen in med mladimi težave v šoli, doma, v ljubezni. 

Težava nastane, ko imamo občutek, da stiske ne moremo rešiti, ko pri tem čutimo nemoč in da ni rešitve za naš problem, pri tem lahko čutimo brezup. V takšnih okoliščinah so pogosta čustva žalosti, jeze, negotovosti, apatičnosti, odtujenosti in podobno. 

Stiske so lahko pomemben sprožilec težav na področju duševnega zdravja, posebno depresije, tesnob, zlorabe substanc, drugih nezdravih vedenj ali celo samomorilnega vedenja. 

Bistveno več moških kot žensk

Zaradi samomora letno po svetu umre več kot 700.000 oseb. V letu 2024 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 363 oseb, kar je podobna številka kot lani (358). Od tega je bilo 275 moških in 88 žensk

Med vsemi smrtmi, ki so jih v letu 2024 na NIJZ zabeležili med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je delež smrti zaradi samomorov znašal 1,68 odstotka. Leta 2024 je skupni samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,09. Kar se regiji tiče, zaradi samomora umre več ljudi v vzhodnem delu Slovenije. 

Pozitivna novica

Pozitivna novica je, da samomorilni količnik v zadnjih desetih letih pri nas upada, in to v vseh regijah, pravi Saška Roškar, vodja programskega odbora za preprečevanje samomora na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Sicer so v primerjavi s preteklimi leti lani zabeležili upad smrti zaradi samomora med moškimi in več samomorov med ženskami.

"Trend upadanja oziroma stagnacije smrti zaradi samomora je posledica več dejavnikov, zagotovo pa k temu prispevajo tudi številne preventivne dejavnosti v različnih sektorjih. Preprečevanje samomora se namreč začne mnogo prej, preden težave sploh nastanejo. Gre za nalogo, ki se ji je treba posvečati skozi vse leto in za naloga, ki zadeva celotno družbo," je ob tem povedala Roškar. 

Foto: V. L. Novinarska konferenca pred Svetovnim dnevom preprečevanja samomorov

V duševni stiski: Kje lahko poiščemo pomoč

Čustvene stiske so del našega življenja, včasih so lažje, drugič težje, lahko pa postanejo neznosne. V teh trenutkih potrebujemo podporo, občutek varnosti, sprejetosti, razumevanje in pa tudi strokovno mnenje. "Treba je vedeti, da so strokovni pogovori namenjeni ne le čustveni razbremenitvi in olajšanju, temveč so namenjeni tudi reševanju problemov, ki so pripeljali posameznika do takšne situacije," pravi Samo Mirt Kavšek, ki je predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.

Po njegovih besedah se lahko obrnemo na primer  Center za psihološko svetovanje Posvet. "Že z osnovno dejavnostjo, svetovanjem posameznikom, parom in družinam, nudi klientom pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje," je povedal Kavšek.

Posvet v 18 slovenskih krajih

Po njegovih besedah tovrstno svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je klientom dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo na primer napotnice in brez finančnih stroškov, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor, osem svetovalnic pa sprejema tudi mladostnike od 14. leta dalje.

"Samomor je v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki ne vidi več zase zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Strokovni pogovori, ki jih nudimo v Posvetu, so namenjeni ne samo čustveni razbremenitvi  in olajšanju, ampak  tudi reševanju problemov, ki so pripeljali posameznika do takšne čustvene situacije," je povedal Kavšek.

Po njegovih besedah število teh svetovanj iz leta v leto narašča, v letu 2024  so jih opravili 7485. "Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora, potrebni so ozaveščanje in javni pogovori o tem, da je čustvena stiska del realnega življenja ter, da je za reševanje čustvenih stisk na voljo mreža strokovne pomoči," je še povedal. 

Kako prepoznati stisko pri človeku

Psihologinja Vita Poštuvan pove, da lahko stisko pri človeku prepoznamo, če se je spremenil, začel zapirati vase ali umikati iz okolja, nekateri pa tudi zelo neposredno povedo, da razmišljajo o samomoru.

Foto: Profimedia depresija, moje delo

Takrat je najpomembnejše, da ostanemo ob tej osebi, si zanjo vzamemo čas in izkoristimo priložnost za pogovor o najhujših stiskah, pa svetuje Kavšek. Pomembno je skupaj z njo narediti načrt pomoči, je ne pustiti same in ji dati občutek, da je sprejeta. Osebo je treba spodbuditi, da poišče strokovno pomoč, v najhujših stiskah pa je vedno na voljo tudi dežurna psihiatrična pomoč.

Kadar pa oseba sama ne izrazi stiske, pa je treba pristopiti previdno. Lahko ji pojasnimo, da smo opazili, da jo drugačna, se umika, jo vprašati, kako je. Dobro je tudi, da osebo naravnost vprašamo, ali razmišlja o samomoru, in ji ob pozitivnem odgovoru damo vedeti, da jo razumemo in skupaj z njo poiščemo pomoč, svetujejo strokovnjaki.

Kaj storiti, ko gre zares

Če je oseba res akutno ogrožena, to pomeni, da neprestano razmišlja o samomoru, je nikar ne puščajte same. Poskušajte jo prepričati, da skupaj poiščeta nujno medicinsko pomoč. Po Zakonu o duševnem zdravju pa se lahko oseba, ki je akutno nevarna sebi, tudi hospitalizira proti njeni volji. 

V skrajnem primeru torej pokličite na številki 113 in 112. Policija v primeru samomorilnih groženj na kraj dogodka pošlje patruljo, poleg policista pa se v delo vključi tudi dežurni zdravnik. V nekaterih primerih se v reševanje situacije vključijo tudi policijski pogajalec. 

Viri pomoči:

• Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. 
• Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na: dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
• Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
• Drugi viri pomoči in informacij Zivziv.si www.posvet.org (info@posvet.org; svetovalnica@nijz.si)

dezurni@styria-media.si