V Antwerpnu v Belgiji je zaradi davice umrl tri leta star otrok, je potrdil tudi Evropski center za obvladovanje bolezni (ECDC). Otrok ni bil cepljen, piše italijanska tiskovna agencija Ansa.
Pri otroku so prve simptome opazili 6. marca, na intenzivno terapijo so ga sprejeli 11. marca. Kljub zdravljenju z antibiotiki pa je 16. marca umrl.
Huda nalezljiva bolezen
“Davica je huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija, Corynebacterium diphteriae s svojim strupom – toksinom,” pojasnjujejo na Nacinalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Za bolezen je značilna vnetna reakcija na sluznici nosu, žrela, kože, kjer se razvije belkasta obloga. Iz žrela se obloga lahko širi v sapnik in sapnice ter povzroči zadušitev.
Opisujejo, da je izvor okužbe bolnik ali klicenosec, ki nosi toksigene seve bakterije v nosno žrelnem prostoru ali na koži. Trajanje kužnosti je različno, redko je daljše od dveh do štirih tednov.
“Pri bolnikih, ki se zdravijo z antibiotiki, kužnost preneha po 1 do 2 dneh. Prenos okužbe je kapljičen, posreden ali neposreden, s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, prek predmetov in tudi živil,” pravijo.
S težavo so jo zajezili
Pojavljanje davice se je v zadnjih 50-tih letih v razvitem svetu izredno zmanjšalo, bolezen pa se še vedno pojavlja v Indiji, Nigeriji, Braziliji, Indoneziji, Filipinih. Leta 1990 se je v bivših državah Sovjetske zveze začela obsežna epidemija davice, ki so jo s težavo zajezili.
Zadnji primer bolezni smo v Sloveniji zabeležili v letu 1967, v Evropi pa je še eno leto nazaj veljala za izginulo bolezen. Lani je namreč en otrok star šest let zaradi davice umrl v Španiji.
Kako poteka bolezen
“Okužba lahko poteka brez simptomov ali pa kot huda smrtna bolezen,” opozarjajo. Klinično se davica pojavlja v dveh oblikah: kot lokalna davica, ki je posledica okužbe zgornjih dihal ali kože in kot davica, ki je posledica razsoja toksina v kri in oddaljene organe.
Za lokalno davico je značilen pojav tako imenovanih pseudomembran, to je belkastih oblog, ki se postopoma debelijo in lahko ovirajo dihanje, zlasti, če se širijo po žrelu, v sapnik in sapnici. “Bolnik postane hripav, postopoma popolnoma izgubi glas, začne lajajoče kašljati. Pojavi se sikanje, oteženo dihanje, bolnik pomodri,” opisujejo. Pseudomembrane lahko povsem zaprejo dihalne poti in pride do zadušitve.
Najresnejši in najpogostejši so zapleti zaradi razsoja toksina v kri in njegovega učinka na srce in osrednje živčevje.
anja.scuka@zurnal24.si