V nadaljevanju preberite.

• Vsebnost ključnih mineralov v nekaterih pridelkih se je v zadnjih desetletjih zmanjšala za 20 do 50 odstotkov.
• Za enak vnos hranil bi morali danes zaužiti približno dvakrat več zelenjave kot leta 1960, opozarjajo raziskovalci.
• Pomanjkanje selena, železa in kalija bi lahko po ocenah prizadelo okoli pet milijonov odraslih prebivalcev delovne starosti.

Raziskava britanskih strokovnjakov opozarja, da imajo danes številni pridelki občutno manj hranil kot pred nekaj desetletji. Po ugotovitvah raziskovalcev bi morali odrasli zaužiti približno dvakrat več zelenjave kot leta 1960, da bi dobili enako količino nekaterih pomembnih vitaminov in mineralov.

Raziskovalci iz tehnološkega podjetja Deep Science Ventures so analizirali spremembe v hranilni vrednosti najpogostejših britanskih poljščin in ugotovili, da so številni pridelki izgubili med 20 in 50 odstotkov ključnih hranil. Izstopajo kalij, železo, selen in cink. Po njihovih ocenah bi lahko takšne spremembe povzročile pomanjkanje hranil pri približno petih milijonih odraslih delovno sposobnih prebivalcev.

Pomanjkanje selena lahko vpliva na zdravje

Posebno pozornost raziskovalci namenjajo selenu, pomembnemu antioksidantu, ki pomaga imunskemu sistemu pri obrambi pred boleznimi in ščiti celice pred poškodbami. Pomanjkanje selena lahko oslabi imunski sistem, poveča tveganje za bolezni srca in motnje delovanja ščitnice, povezano pa je tudi z neplodnostjo, depresijo in kronično utrujenostjo.

Po priporočilih britanske zdravstvene službe NHS moški potrebujejo približno 75 mikrogramov selena na dan, ženske pa 60 mikrogramov. Med najboljšimi viri so polnozrnata živila in brazilski oreščki, pri katerih že en do dva oreščka zadostujeta za dnevne potrebe odraslega človeka.

Ker je vsebnost selena v pšenici nižja kot nekoč, bi morale ženske po ugotovitvah raziskovalcev danes zaužiti približno štiri rezine polnozrnatega kruha, da bi pokrile zgolj tretjino priporočenega dnevnega vnosa selena.

Železa v rastlinah vse manj

Raziskava opozarja tudi na zmanjševanje vsebnosti železa v kmetijskih pridelkih. Pomanjkanje tega minerala naj bi prizadelo eno od štirih žensk in enega od dvajsetih moških v Združenem kraljestvu. Dolgotrajno pomanjkanje lahko obremeni srce in poveča dovzetnost za okužbe.

Železo je ključno za nastajanje rdečih krvničk, ki po telesu prenašajo kisik. Ženske med 19. in 49. letom starosti potrebujejo okoli 15 miligramov železa dnevno, moški pa približno 9 miligramov. Bogati viri železa so temnozelena listnata zelenjava, stročnice, fižol in rdeče meso.

Zaradi manjše hranilne gostote pridelkov je za enak prehranski učinek danes potrebna večja količina živil, ki vsebujejo železo, kot je na primer špinača.

Kalij, pomemben za srce, mišice in živčevje

Kalij pomaga uravnavati krvni tlak, podpira normalno delovanje mišic in je nujen za zdravje živčnega sistema. Odraslim strokovnjaki priporočajo približno 3.500 miligramov kalija na dan.

Med dobrimi viri kalija so krompir, banane, fižol in zelena listnata zelenjava. Kljub temu raziskave kažejo, da številni prebivalci Združenega kraljestva ne dosežejo priporočenega vnosa. Nekatere študije celo nakazujejo, da je lahko tveganje za možgansko kap pri ljudeh z nizkim vnosom kalija približno petino večje.

Raziskovalci ocenjujejo, da bi moral posameznik danes zaužiti približno osem krompirjev, da bi dosegel priporočeni dnevni vnos kalija. Posledice pomanjkanja hranil se po njihovem mnenju lahko kažejo v večji utrujenosti, slabši zbranosti in pogostejših bolniških odsotnostih.

Ob tem opozarjajo, da možganske kapi Združeno kraljestvo vsako leto stanejo približno 26 milijard funtov, zato bi zadosten vnos kalija lahko predstavljal pomemben preventivni ukrep.

Rešitev vidijo v bolj zdravih tleh

Modeli raziskovalcev kažejo, da bi že tretjinsko povečanje hranilne gostote pridelkov lahko občutno zmanjšalo pojav pomanjkanja mineralov, ne da bi morali ljudje bistveno spreminjati svoje prehranske navade.

Kot eno od možnih rešitev navajajo naravi prijaznejše načine kmetovanja, med drugim sajenje rastlin, ki obnavljajo hranila v tleh, ter širšo uporabo ekoloških načinov pridelave.

Vsi strokovnjaki niso enakega mnenja

Nekateri znanstveniki opozarjajo, da je vpliv zmanjšane hranilne vrednosti pridelkov morda manjši, kot nakazuje raziskava. Po njihovem mnenju za javno zdravje večjo nevarnost predstavljajo slabe prehranske navade.

Raziskave namreč kažejo, da le približno tretjina odraslih zaužije priporočenih pet porcij sadja in zelenjave na dan. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi pomanjkanja hranil med prebivalci. Ocenjujejo, da milijonom otrok in odraslih primanjkuje vsaj osem vitaminov in mineralov, ki so pomembni za zdravje, pri čemer pomembno vlogo igra tudi velika poraba ultra predelane hrane.

Dolgoročna ogroženost zdravja

V znanstveni reviji Food and Nutrition Sciences so raziskovalci opozorili, da bi lahko bilo brez večjih sprememb prehranskih navad dolgoročno ogroženo zdravje prebivalstva. Približno desetina otrok in odraslih naj bi imela pomanjkanje kalcija, še več ljudi pa ne dosega priporočenega vnosa kalija. Med razlogi omenjajo tudi rast cen hrane, zaradi katere se številni potrošniki odpovedujejo svežemu sadju in zelenjavi ter posegajo po cenejših, manj zdravih izdelkih.

Zato strokovnjaki pozivajo vlade, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje vnosa ključnih hranil in spodbudijo uživanje prehransko kakovostnejše hrane.

dezurni@styria-media.si