Kot je na spletni novinarski konferenci povedal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, je letošnja akcija, ki bo potekala do 16. aprila, že 17 po vrsti. V akciji jim je uspelo združiti zdravje, socialo in promet. Meni tudi, da se problem alkoholiziranosti začne v družini. Letošnjo akcijo so poimenovali Smej se, ker je smeh zdravilen in dobro deluje na telesno ter duševno zdravje. Za Tomažiča alkohol ni potreben za življenje, smeh in veselja pa sta potrebni.
Z akcijo 40 dni brez alkohola želi Slovenska karitas zmanjšati število stisk zaradi alkohola, je še dejal Tomažič.
Zaradi alkohola letno 1500 prometnih nesreč
Direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar je predstavil problematiko alkohola v prometu. Kot je povedal, zloraba alkohola v prometu vsako leto botruje okrog 1500 prometnim nesrečam, ki praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt in zaznamujejo premnoge družine. Zelo zaskrbljujoče je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. "Alkohol ni kriv za prometno nesrečo. Odgovoren je človek, ki se alkoholiziran usede za volan motornega vozila, krmilo motorja ali kolesa in povzroči nesrečo," je dejal Hribar.
Umrla v starosti 15 in 16 let, nesrečo povzročila pod vplivom alkohola
Postregel je tudi s podatkom, da so bili lani vsi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč moški, stari od 45 do 64 let. Kar četrtina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pod vplivom alkohola je imela vozniški staž nad 31 let. Hribarja žalosti, da sta bila lani najmlajša med smrtnimi žrtvami mladostnika v starosti 15 in 16 let, oba pod vplivom alkohola, ki sta prometno nesrečo tudi povzročila.
Tudi letos že beležijo smrtno žrtev zaradi zlorabe alkohola, pravi Hribar, voznike pa je pozval, da se ne podajajo v promet, če so pred tem uživali alkohol ali druge psihoaktivne snovi, oz. naj si zagotovijo varen prevoz domov.
Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Karmen Henigsman pa je izpostavila, da je registrirana poraba alkohola leta 2020 znašala kar 9,8 litra čistega alkohola. To pomeni, da je vsak prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju v tem letu spil 81 litrov piva, 42 litrov vina in tri litre žgane pijače.
"Pri tem ne smemo zanemariti tudi težje ocenljive neregistrirane porabe, ki omenjeno številko poveča še za eno petino in izhaja predvsem iz domače proizvodnje alkoholnih pijač," je opozorila Henigsmanova.
Zanjo so podatki še dodatno skrb vzbujajoči, ko pogleda številke, ki nam pričajo o tem, da vsak dan zaradi vzrokov, povezanih izključno s pitjem alkohola, umrejo tri osebe. S pitjem alkohola so povezani tudi mnogi stroški države, ki so v letih 2012-2016, na letni ravni v povprečju znašali kar 228 milijonov evrov.
Po besedah Henigsmanove bi se ljudje pogosteje morali zavedati posledic, ki jih ima pitje alkohola na nas in druge, ter da je ravno 40 dni brez alkohola priložnost, da ugotovimo kakšne prednosti nam prinaša nepitje alkoholnih pijač.