Urgenca: slabše je le pri Slovakih in Čehih

Foto: Anže Petkovšek
Foto: Anže Petkovšek
Slovenija se po številu nepotrebnih obiskov urgentnih ambulant uvršča v vrh Evropske unije, takoj za Slovaško in Češko. Med glavnimi razlogi je pomanjkanje družinskih zdravnikov in previsoko število pacientov, ki jih obravnava en zdravnik na primarni ravni, ter čakalne vrste pri specialistih.
Oglej si celoten članek

Slovenija se skupaj s Slovaško in Češko uvršča med evropske države z najvišjim odstotkom nepotrebnih obiskov urgentnih ambulant, kaže zadnje poročilo OECD Health at a Glance: Europe 2016 (Zdravje na prvi pogled: Evropa 2016).

PREBERI TUDI: 

Slovenija v družbi Slovaške in Češke

Nepotrebna uporaba dragih bolnišničnih storitev in urgentnih ambulant je eden od posrednih kazalcev, ki govorijo o slabi dostopnosti primarne oskrbe. Raziskava je pokazala, da je 27 odstotkov evropskih pacientov, ki so po nepotrebnem obiskali urgentne ambulante, to storilo zato, ker primarna oskrba ni bila dostopna. Ta odstotek je najnižji na Danskem, v Belgiji, Grčiji in Romuniji, kjer jih manj kot 15 odstotkov uporabi urgentno storitev zaradi pomanjkanja dostopa do primarne oskrbe. 

Na drugi strani lestvice so Slovaška, z najvišjim odstotkom, kjer se je kar 74 odstotkov pacientov poslužilo uporabe urgentnih storitev, ker primarna oskrba ni bila dostopna. Sledijo ji Češka z 52 in Slovenija z 42 odstotki. 

Preveč pacientov na družinskega zdravnika

Predstojnik nujne medicinske pomoči v mariborskem zdravstvenem domu Štefan Mally ocenjuje, da je razlogov za veliko število obiskov urgentnih ambulant na različnih nivojih zdravstvenega varstva je veliko. Med njimi je preveliko število pacientov na posameznega družinskega zdravnika. "Družinski zdravniki, ki jih je premalo, nimajo možnosti optimalne obravnave pacientov zaradi pomanjkanja časa," poudarja Mally. "Posledica tega je 'prelivanje' pacientov na dežurno službo primarne ravni in seveda tudi večji pritisk na sprejemne urgentne ambulante bolnišničnega nivoja."

K velikemu številu urgentnih ambulant po besedah Mallya prispeva tudi premajhna ozaveščenost slovenskih državljanov o lastnem zdravju in odgovornosti do lastnega zdravja, premalo samokritične presoje o resnosti lastnih zdravstvenih težav ter slabo poznavanje strategij samopomoči pri številnih zdravstvenih nevšečnostih, za katere obisk osebnega zdravnika ne bi bil potreben. Ob tem imamo še bistveno večje število obiskov osebnega družinskega zdravnika na prebivalca kot preostale države EU.

Obremenjeni z administracijo

Svoje doda tudi veliko število administrativnih obiskov osebnega zdravnika, kot so vodenje bolniških odsotnosti, izdaja dolgotrajne terapije in medicinskih pripomočkov, vodenje rednih kontrol in napotitve na kontrole specialistom ter urejanje dokumentacije za socialne transferje in podobno. "Strah pred sankcijami delodajalca, če bi pacient iskal pomoč pri osebnem zdravniku v rednem delovnem času, se pogosto konča pri dežurnem zdravniku v prostem času pacienta," poudarja Mally. 

Med razlogi navaja še slabo definirano opredelitev v zakonodaji, katere medicinske storitve in stanja so nujna in neodložljiva, kar prav tako povečuje obisk urgentnih ambulant izven rednega delovnega časa in onemogoča ustrezno sankcioniranje oseb, ki neupravičeno izkoriščajo sistem nujnega zdravstvenega varstva. 

Preskakovanje vrst in hitrejša diagnostika

Gnečno na urgencah povečuje tudi iskanje prednostne obravnave pri specialistih in možnost hitrejše diagnostike. "Dolge čakalne dobe za redno naročene preiskave neredko povzročijo poslabšanje zdravstvenega stanja ali/in iskanje 'bližnjice' do specialistične obravnave v dežurni urgentni ambulanti," poudarja Mally. 

Raziskava Zdravje na prvi pogled: Evropa 2016 je v zvezi z nepotrebnimi obiski urgenc pokazala tudi, da ta kazalnik kaže tudi na socialne neenakosti, saj odstotek tistih, ki po nepotrebnem obiščejo urgenco, višji med socialno depriviligiranimi skupinami. "Ljudje, ki živijo na najbolj depriviligiranih področjih, imajo najnižje dohodke, najnižjo izobrazbo ali pripadajo etničnim manjšinam v povprečju v večjem odstotku poslužujejo urgentne oskrbe, tudi v primerih, ko ta ni bila nujno potrebna," navajajo v poročilu o raziskavi.ž

Ambulantna obravnava kroničnih bolezni

Dobra ambulantna oskrba kroničnih bolezni, kot so astma, COPB, srčno popuščanje ali diabetes, so, glede na ugotovitve raziskave, stanja, pri katerih učinkovita primarna oskrba močno zmanjša tveganje za komplikacije in potrebo po hospitalizaciji. "Potencialne hospitalizacije, ki se jim je mogoče izogniti, se pogosto uporabljajo za merjenje dostopa in kvalitete sistema primarne oskrbe," poudarjajo v poročilu. 

Vse države EU imajo glede na ugotovitve raziskave veliko število hospitalizacij zaradi zgoraj navedenih bolezni, ki bi se jim potencialno lahko izognili. "V letu 2013 so ta kronična stanja prispevala k 632 hospitalizacijam na sto tisoč ljudi, ki bi se jim s primerno oskrbo na primarni ravni lahko potencialno izognili," ugotavlja poročilo. Najnižje stopnje hospitalizacij so padle na Portugalsko, Italijo, Združeno kraljestvo in Nizozemsko, najvišje pa na Poljsko, Madžarsko in Slovaško, kjer so bile skoraj za 50 odstotkov višje od evropskega povprečja. Slovenija se je uvrstila pod evropskim povprečjem. 

Ukrepi, ki bi odpravili gnečo na urgenci

Med potrebnimi ukrepi za zmanjšanje pritiska na urgentne ambulante in dežurno zdravstveno službo Mally navaja ustrezno razbremenitev osebnih zdravnikov družinske medicine in postavitev ustreznih normativov dela za družinske ambulante. 

"Seveda to pomeni bistveno povečanje števila ambulant družinske medicine, na kar strokovna javnost že leta neučinkovito opozarja," opozarja Mally in med ukrepi našteva še ustrezno finančno sankcioniranje, bolj definirano opredelitev nujnih medicinskih storitev ter aktivno informiranje in izobraževanje. 

Osebe, ki sistem nujnega zdravstvenega varstva ponavljajoče neupravičeno izkoriščajo bi lahko po oceni predstojnika nujne medicinske pomoči v mariborskem zdravstvenem domu morali ustrezno finančno sankcionirati, npr. z dvigom zavarovalne premije oz. plačilom ne nujnih storitev. Ne nujne obiske sicer pacientom lahko v urgentnih ambulantah zaračunajo že sedaj, a jih kljub izdanim računom veliko ostane neporavnanih. Na leti ravni recimo samo v ZD Ljubljana ostane neporavnanih za več kot 10.000 evrov takih, ki jih ni mogoče izterjati. 

Samopomoč ob lažjih težavah

Bolje definirana opredelitev nujnih medicinskih storitev, ki so prebivalcem brezplačno na voljo v času izven rednega delovnega časa ambulante njihovega osebnega izbranega zdravnika, bi po oceni Mallyja prav tako pripomogla k manjši gneči v urgentnih ambulantah. Aktivno informiranje in izobraževanje laikov o oblikah samopomoči pri pogostih zdravstvenih težavah, ki ne potrebujejo nujne zdravniške intervencije, kot so prehladi, bolečinska stanja, prebavne težave in manjše poškodbe, prav tako. 

Dodaja še zmanjšanje administrativnih obiskov osebnega zdravnika s sodobnim informacijskim sistemom in ukinitev nekaterih nepotrebnih časovno zamudnih administrativno-birokratskih postopkov, ki po nepotrebnem bremenijo zdravnike, ter boljša in hitrejša dostopnost do laboratorijskih, slikovnih in ostalih diagnostičnih preiskav.

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 5

  • 12:18 16. December 2016.

    bi ti zrihtal ja... ker to lhk kogarkol iz zavoda vzames, da pride delat... al pa kakega fdvjevca. ne vem, …

  • 09:57 16. December 2016.

    Mene djte za pol leta v organizacijo...bo vse tko šibal k urca, al pa adijo, bo pa naslen dohtar oz. …

  • 09:55 16. December 2016.

    Sistem na urgenci je itak zgrešen, na 1. pregled pri zdravniku čakaš cca 2-3h...zato da ti potem pove tist kar …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.