Skupina ameriških znanstvenikov je analizirala 530 različnih prigrizkov, žit in pijač, kupljenih v zadnjih petih mesecih. Kot poroča britanski The Independent, so v 65-tih odstotkih izdelkov odkrili arzen, svinec, kadmij in akrilamid. Izsledke raziskave lahko najdete tukaj: 

Prevladuje arzen

Prevladoval je arzen, ki so ga našli celo v adaptiranem mleku -  v kar 80 odstotkih pregledanih vzorcev te hrane, prilogojene dojenčkom, so odkrili ta zdravju nevaren toksin. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je arzen povezan z zdravstvenimi težavami, kot so bolezni srca in ožilja, diabetes in rak.

Arzen je sicer prisoten v zemeljski skorji in v nekaterih delih sveta stalno tudi v pitni vodi. So pa raziskave pokazale, da je večletno uživanje arzena preko pitne vode povezano s spremembami na koži, rakom kože in drugimi raki npr. mehurja in pljuč, žilnimi in živčnimi obolenji.

Največje količine arzena so odkrili v riževih izdelkih, kašicah, napitkih. Arzen prihaja v riž med rastjo v vodi, kontaminirani z industrijskimi strupi in pesticidi. 

Januarja 2016 je Evropska unija predpisala najvišjo dovoljeno količino arzena, da bi zmanjšala izpostavljenost otrok tej težki kovini. Dovoljeno je do 0,1 miligrama arzena na kilogram riža.

Največja težava je v tem, da v številnih izdelki za otroke in dojenčke, riževo mleko nadomešča kravjega. Podatki v strokovni literaturi dokazujejo, da tudi izdelki kot so riževi vaflji, tablice, krekerji in piškoti vsebujejo velike količine arzena, kar še posebej škodi najbolj občutljivemu delu prebivalstva, to pa so otroci.

Večji delež arzena pa lahko odstranimo in to s pravilnim kuhanjem. Britanski profesor Andy Meharg s Kraljeve univerze v Belfastu ga je izmeril po treh načinih kuhanja riža.

STROKOVNJAKI OPOZARJAJO Tako je najbolje kuhati riž

V otroški hrani tudi akrilamid

Raziskava še ugotovila, da sodobna otroška hrana vsebuje 70 odstotkov več akrilamida kot na primer ocvrt krompirček. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnjujejo, da gre za sestavino oziroma procesno onesnaževalo, ki nastane kot posledica obdelave živil pri visoki temperaturi in lahko ogroža zdravje: "Domneva se, da akrilamid nastane v živilu kot stranski produkt asparagina (amino kislina) in reducirajočega sladkorja (glukoza, fruktoza) v takoimenovani Maillardovi reakciji – rjavenje živila," so zapisali. 

Akrilamid v živilih, ki jih dnevno uživamo (NIJZ)

Foto: NIJZ

Akrilamid uporabljajo v kemični industriji za pripravo poliakrilamida, ki se uporablja pri čistilnih napravah za vodo in kanalizacijo ter v papirni industriji. Snov prihaja v telo skozi kožo, preko dihal in se v njem nalaga. Večina študij je bila sprva usmerjena na učinke pri ljudeh v tovrstni industriji:  "Ugotovili so, da snov deluje toksično in povzroča raka," navaja NIJZ.