S svojo 86-letno mamo je obiskala urgenco v Ljubljani in doživela noč, ki jo bo težko pozabila. V čakalnici internistične prve pomoči (IPP) sta presedeli celih 13 ur. "Spoštovana ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, predlagam vam, da v živo preizkusite to čakalno dobo. Sama sem jo za dolgo celo noč oziroma 13 ur s 86-letno mamo, pri čemer sem skrbela še za dva starostnika, ki s seboj nista imela svojcev. 98-letnik si je celo želel le eno-umreti," je v zapisu, ki je zaokrožil po spletu, hčerka starejše bolnice pozvala ministrico in na tak način opozorila na "bedo slovenskega zdravstva."

Foto: Anže Petkovšek Urgenca v Ljubljani

"Za menoj je težka noč… še bolj težka za vse bolnike, v glavnini starejše … med njimi tudi moja mama … pripeljana na urgenco v Ljubljani.

Pričaka nas na vhodu razkošna sprejemnica z množico avtomatov za napitke. Zdaj mi je jasno, čemu služijo, za steklenimi vrati pa beda slovenskega zdravstva.

Čakajo tudi 20 ur

Množica postelj s čakajočimi bolniki in obupanimi svojci … z mamo prideva ob petih, pred nama množica od zjutraj. Preverim število ambulant, kar štiri so, toda vrata se redko odprejo in zaprejo. Po treh urah preveri,  zakaj se vrsta ne premakne. Odgovor medicinke: čakalna doba do 20 ur, to je njihova meja normale, ker delata le dva zdravnika.

Foto: Anže Petkovšek Urgenca v UKC Ljubljana

"Spoštovana ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, predlagam vam, da v živo preizkusite to čakalno dobo … sama sem jo za dolgo celo noč oz. 13 ur s 86-letno mamo, pri čemer sem skrbela še za dva starostnika, ki s seboj nista imela svojcev. 98-letni si je celo želel le eno – umreti.

Predlagam, da ste za dobo vaših sprejemljivih 20 ur le opazovalka dogajanja na hodniku skupaj z vodstvom UKC … pa vam res ne bo potrebno zapravljati denarja za vse kvazi študije, kako izboljšati javno zdravstvo.

Odgovor je na dlani  … povečati število zdravnikov na internistični urgenci.

Veliko spoštovanje pa izkazujem zdravniku, ki je po 12 urah pregledoval mamo in ob tem tolažil še mene, ker sem bila na robu obupa."

"V javnosti se izkazujete kot dober sin"

Spoštovani predsednik vlade dr. Golob … v javnosti se izkazujete kot dober sin, ki ljubi svojo mater, zato verjetno ji ne bi privoščili 13 ur urgence …. Verjemite, da imamo starše radi tudi mi, toda s takšno podhranjenostjo urgence ogrožate njihovo zdravje, ko nemočni ležijo ure in ure na hodniku. Nehajte se boriti za medvede, nutrije… osredotočite se na ljudi," je še zapisala obiskovalka urgence, ki je ta pretresljivi zapis objavila na Facebooku.

Ljudje trpijo v bolečinah

Na nevzdržno dogajanje na IPP UKC  Ljubljana in pričevanje so opozorili pri društvu Srebrna nit, kjer so zapisali, da je zagotovo mogoče, kaj izboljšati v organizaciji, procesih dela in skrajšati nesprejemljivo dolge čase zdravstvene obravnave. "Ljudje trpijo v bolečinah, mnogi higiensko neoskrbljeni, žejni, lačni, prestrašeni, ne tako redko pacient, zlasti starejši, na urgentnem hodniku tudi umre ... Dejstvo, da smrt hudo bolnega na ozkem vozičku na hodniku in vsem na očeh, postaja nova normalnost, je nesprejemljivo. Kot tudi menjava plenic v prisotnosti drugih, siljenje na izločanje v plenico ali v nočno posodo sredi hodnika, izvajanje diagnostičnih in terapevtskih intervencij na hodniku ... Da neudobnih stolov in pomanjkanja (zvočne, vizualne) zasebnosti pacientov niti ne omenjamo.

Izgovori, da ni mogoče storiti ničesar, da ni dovolj prostora, časa, zdravnikov, medicinskih sester ali koga/česa drugega, so nesprejemljivi," so zapisali v društvu.

UKC Ljubljana: Stanje se bo izboljšalo

V UKC Ljubljana so v odzivu zapisali, da kljub vsem kadrovskim izzivom v letošnjem septembru pričakujejo o izboljšanje stanja, saj se bo nad IPP (DTS) odprla nova opazovalnica (Opazovalnica IPP 2) in s tem nekoliko razbremenila hodnike IPP in tako pospešila delo. Ob tem so opozorili, da urgenca UKC Ljubljana ne more nenehno dodatno povečevati kapacitet in pokrivati povečevanja potreb po urgentnih obravnavah, ki so posledica številnih dejavnikov. "Kljub temu se ves čas trudimo in poskrbimo za vse, ki pri nas poiščejo pomoč, ter ne zavračamo, ali preusmerjamo pacientov kot morda nekateri drugi izvajalci."

Foto: Anže Petkovšek Urgenca: prenova urgentnega bloka v UKC Ljubljana

Bolnikov vse več

Spremembe v naši družbi, ki se dogajajo v zadnjem desetletju, so močno povečale dotok bolnikov na urgence v Sloveniji in drugje v razvitem svetu, odtok bolnikov pa močno upočasnile. Dotok bolnikov se je močno okrepil predvsem zaradi preusmerjanja akutnih (ne nujnih) bolnikov na urgence (problem primarnega zdravstva), močno povečanega števila starih multimorbidnih, dolgega čakanja na pregled pri specialistu, nekritičnega pošiljanja bolnikov iz domov za ostarel (pomanjkanje negovalnega kadra).

Na drugi strani se je zaradi pomanjkanja medicinskih sester za 90 postelj skrčila Interna klinika v Ljubljani, zaradi obnove tudi Infekcijska klinika, zaradi pomanjkanja medicinskih sester so se močno skrčili internistični oddelki v SB Jesenice in v SB Novo mesto.

V povprečju 18 ur

"Preprosteje povedano: vrata do nas so na stežaj odprta (v pritožbah sorodniki bolnikov vedno omenjajo, da je bila pot do nas zelo hitra), od nas naprej pa zaprta. Tako bolniki IPP, ki so nato sprejeti v bolnišnico, ostajajo v obravnavi pri nas v povprečju 18 ur.

Če so pri nas dlje od 6 ur, prejmejo prvi naslednji obrok. Tako dolga obravnava dodatno obremenjuje naše medicinske sestre in zdravnike in čas čakanja na obravnavo se lahko podaljša in tako slabše opravljamo osnovno nalogo – hitro obravnavo nujnih bolnikov," je zapisal vodja Internistične prve pomoči, UKC Ljubljana Hugon Možina, ki je pojasnil, da je stanje slabše za tiste bolnike, ki niso kritično bolni (prehitijo jih bolj nujni).

Najhuje ob ponedeljkih, torkih in petkih

Razmere so najslabše ob ponedeljkih, torkih in petkih. "Kljub temu da smo v obremenjenih terminih uvedli dodatne ambulante, so težave občasno zelo hude. Prihod več kritičnih bolnikov zapored lahko obravnavo novih bolnikov povsem ustavi."

Foto: Profimedia Urgenca

Možina je pri tem še  izpostavil: "Razumemo razočaranje in jezo sorodnikov in nekaterih bolnikov ter njihove želje po izboljšanju zdravstvenega sistema, ki pa je v Sloveniji pravzaprav večinoma še zelo dober. Tudi mi na urgencah si želimo normalnih delovnih pogojev. Sam pa vem, da rešitev naših težav ni enostavna sprememba v organizaciji urgentne medicine, pač pa številne spremembe na različnih zdravstvenih področjih, ki v svoji stiski (predvsem zaradi pomanjkanja zdravnikov družinske medicine in medicinskih sester), na nas prelagajo svoja bremena in pomanjkljivosti. Podobne razmere so povsod v razvitem svetu."

"Vprašanje, kako dolgo bomo zdržali"

Urgentni oddelki so (premajhen) obliž za vse luknje v zdravstvenem sistemu in to dodatno delo s stisnjenimi zobmi opravljamo 24/7, dodaja: "Vprašanje je, kako dolgo bomo zdržali. Odhodi sodelavcev močno presegajo prihode, mladi zdravniki se za specializacijo iz urgentne medicine ne odločajo več. Tisti, ki se še želijo zaposliti v zdravstvu, se ne zaposlujejo tam, kjer so bolniki resni, odgovornost velika, dela nemogoče veliko, in to poteka tudi popoldan, ponoči in preko vikendov."

dezurni@styria-media.si