Po vsem svetu se 12. marec obeležuje kot svetovni dan glavkoma ali zelene mrene, ki predstavlja drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Ob tem dnevu želijo v Lekarniški zbornici Slovenije opozoriti na znake tega tihega ubijalca vida, ki prizadene približno 20 odstotkov ljudi, starejših od 40 let, so sporočili iz zbornice.
Glavkom povzroči napredujočo okvaro vidnega živca na mestu, kjer izstopa iz očesa in prenaša vidno informacijo do možganov. Nastane takrat, ko začnejo propadati živčna vlakna vidnega živca. Napreduje brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter celo slepote, je v sporočilu pojasnil nacionalni koordinator farmacevtske skrbi pri lekarniški zbornici Bojan Madjar.
"Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja. Pri ljudeh, starih okoli 40 let se pojavi zelo redko, zbolita dva od tisočih, pri starejših od 80 let pa zbolijo štirje do pet ljudi od stotih. Od ljudi, ki imajo glavkom, jih v razvitem svetu vsaj 5 odstotkov oslepi na obe očesi. Zaradi staranja prebivalstva lahko v prihodnjih letih pričakujemo naraščanje števila zbolelih in oslepelih za glavkomom," je razložil Madjar.
To so dejavniki tveganja
Med dejavnike tveganja za nastanek glavkoma sodijo visok očesni tlak, dedna obremenjenost, visoka starost, kratkovidnost večja od -4, ter določene srčno-žilne bolezni. Kot so poudarili v zbornici, so v številnih raziskavah potrdili, da znižanje očesnega tlaka lahko prepreči oziroma upočasni nastanek glavkoma in njegovo napredovanje.
Glavkom se lahko pojavi tudi kot posledica drugih bolezni, recimo diabetesa, v tem primeru gre tako za sekundarni glavkom. A večina oblik bolezni je vseeno primarnih in nastanejo brez poznanega vzroka. "Okvara vida, ki je nastala zaradi glavkoma, pa se z zdravljenjem ne da odpraviti," je še opozoril Madjar.
Zelo pomemben vidik pravočasnega prepoznavanja bolezni je preventiva, torej redni pregledi pri strokovnjaku oftalmologu. Kot so zapisali v lekarniški zbornici bi po 40. letu morali na pregled vsaj vsaki dve do tri leta.
"Dovolj zgodnja diagnostika ima izjemen pomen, saj lahko z njo oftalmologi upočasnijo ali celo ustavijo potek bolezni. Oslepijo tisti, ki pridejo prepozno," je navedel Madjar. V primeru, da bolezen odkrijejo dovolj zgodaj, se lahko večinoma ohrani dobro vidno funkcijo, kar je zelo pomembno.
V lekarniški zbornici so poudarili tudi pomen samotestiranja vidnega polja, saj glavkom velikokrat poteka asimetrično. Samotestiranje izvedemo tako, da si izmenično pokrivamo eno in drugo oko.
Več kot 600 Slovencev bo letos oslepelo zaradi glavkoma, ocenjujejo slovenski oftalmologi. Strokovnjaki ocenjujejo tudi, da ima v Sloveniji glavkom skoraj 25.000 ljudi, a ker bolezen poteka brez večjih težav, polovica obolelih ne ve, da ga sploh ima. Vsaj pet odstotkov od teh jih oslepi, so še zapisali v zbornici.