Ena najbolj priljubljenih sladic, sploh poleti, je sladoled – hladen, sladek in osvežujoč. A prav ta poletni užitek se lahko za marsikoga hitro spremeni v neprijetno izkušnjo. Pri mnogih ljudeh užitek ob sladoledu spremlja ostra bolečina v zobeh.
Niste edini, ki se soočate s to težavo
Občutljivost zob na mraz je zelo pogost pojav v zobozdravstveni praksi. Po ocenah jo vsaj enkrat občuti 30–50 odstotkov odraslih, pogosto pa jo imajo že mlajše osebe oziroma tiste v najstniških letih.
"Približno vsak teden obravnavamo pacienta, ki se na pregled naroči zaradi te težave, še več pa je pacientov, ki občutljivost na mraz vsaj omenijo na kontrolnih pregledih, jim pa ta zaenkrat še ne predstavlja večjih težav," razlaga pedontologinja. Takšna občutljivost je sicer normalen odziv zobnih tkiv na nizke temperature in mine, ko prenehamo z dražljajem: "Običajna preobčutljivost je kratkotrajna, ostra bolečina, ki se pojavi ob stiku z mrazom, toploto ali kislinami, takoj po dražljaju izzveni."
Težavni so primeri, ko tovrstni dražljaji izzovejo bolečino, ki traja dalj časa po prenehanju dražljaja. Pri nekaterih pacientih so težave tako hude, da se izogibajo vsem hladnim živilom, nekateri celo poročajo o bolečinah ob vdihu hladnega zraka, razlaga Andrejaš. V teh primerih je nujen obisk zobozdravnika, saj to lahko vodi v resnejše težave, če se ne obravnava pravočasno. "Takšna bolečina običajno ne mine sama od sebe in kaže na napredujoč propad sklenine," razlaga pedontologinja in doda, da je treba, če občutljivost vztraja več tednov ali se celo slabša, poiskati vzrok teh težav in primerno ukrepati.
"Pri pacientih je najprej treba ugotoviti vzrok občutljivosti zob in nato skladno z ugotovljenim ukrepati. Glede na vzrok občutljivosti zob lahko pacientu svetujemo, kaj naj spremeni v svojih navadah, da prepreči poslabšanje težave. V vmesnem času in v primerih, ko je občutljivost zelo moteča v vsakdanjem življenju, lahko pacientom pomagamo s premazi, ki zaščitijo izpostavljena oziroma poškodovana zobna tkiva in tako zmanjšajo občutljivost," pojasnjuje, kako se to težavo da rešiti.
Kaj se v zobu dogaja, ko nas zaboli ob stiku s hladnim?
"Ko nas zob zaboli v stiku s hladnim (npr. hladna voda, zrak, hladna hrana), gre lahko za občutljivost dentina," je za Žurnal24 pojasnila Andrejaš. Dentin je pod sklenino zoba oziroma pod cementom v predelu zobne korenine. V njem so dentinski kanali (tubuli), napolnjeni s tekočino, ki so neposredno povezani z živčnimi končiči znotraj zoba. "Če je sklenina poškodovana ali imamo prisoten umik dlesni, je dentin neposredno izpostavljen dražljajem (hladnemu)," pojasnjuje, da je v primeru umika dlesni in poškodbe cementa zobna korenina izpostavljena in lahko pride do preobčutljivosti na hladno. To najpogosteje opazimo pri parodontalni bolezni. "Pride do premika tekočine v dentinskih tubulih, kar mehansko vzdraži živčne končiče v pulpi in mi zaznamo ostro, kratkotrajno bolečino," je razložila.
Do obrabe sklenine lahko pride zaradi mehanskih poškodb – pregrobo ščetkanje, stiskanje oziroma škrtanje z zobmi, nepravilni ugriz … Druga vrsta obrabe sklenine je erozija, kjer gre za kemično obrabo sklenine zaradi kislin. Pogosto to opazimo pri ljudeh, ki uživajo veliko sladke hrane in kisle pijače.
Čeprav je občutljivost dentina najpogostejši vzrok za tovrstne težave, ni edini, ki lahko povzroča občutljivost zob na mraz. Tudi karies poškoduje sklenino in dentin, kar omogoča draženje živčnih končičev in občutljivost na hladno: "Možen vzrok za bolečino je lahko tudi težava z živcem zoba oziroma zobno pulpo – kot posledica globokega kariesa ali poškodbe zoba. V tem primeru se ob hladnem pojavi močna, dolgotrajna bolečina, ki pogosto vztraja tudi po tem, ko smo odstranili hladni dražljaj."
"Včasih pa gre lahko tudi za mikrorazpoke v sklenini, ki s prostim očesom niso vidne, vendar povzročajo iste težave," je pedontologinja pojasnila, da se včasih na zobu – najpogosteje kot posledica poškodbe zoba – zgodijo mikrorazpoke, ki omogočajo dražljajem dostop do dentina, kar izzove bolečino.
"Zobje so lahko preobčutljivi tudi po invazivni zobozdravstveni obravnavi, recimo po čiščenju zobnega kamna, beljenju zob, luščenju zobnih korenin, po brušenju za fiksnoprotetično rehabilitacijo – vendar je ta preobčutljivost običajno začasna," še dodaja.
Sklenina lahko začne propadati že pri mlajših
Sklenina lahko začne propadati že pri mlajših ljudeh, celo pri otrocih. "V ambulantah opažamo porast tovrstnih težav pri čedalje mlajših pacientih," nam je razložila Andrejaš in pojasnila, da se to največkrat zgodi zaradi kombinacije več dejavnikov, "vsi skupaj pa prispevajo k nizkemu pH v ustni votlini in posledičnemu raztapljanju sklenine (erozija)".
"Največji del prispevajo spremembe v prehrani in pomanjkanje skrbi za ustno higieno. Mladi radi uživajo sladko hrano in kisle oziroma gazirane pijače. Marsikateri imajo številne vmesne obroke, sladke prigrizke, ki poskrbijo za trajno nizek pH v ustni votlini, kar preprečuje remineralizacijo. Slaba ustna higiena (nalaganje plaka), pomanjkanje fluora in pogosto bruhanje (refluks, motnje hranjenja) stanje samo slabšajo," pojasnjuje dejavnike, ki prispevajo k propadanju sklenine.
Glede na to, da živimo v času velikih estetskih pritiskov – razni pripomočki za ustno higieno in beljenje zob so prosto dostopni na trgu, za domačo rabo – pedontologinja še posebej poudarja, da lahko pride do poškodb sklenine, ki povzroča občutljivost tudi zaradi neustrezne in nekontrolirane uporabe teh pripomočkov.
Vse pogostejša razvojna okvara sklenine
Razmeroma pogosta, tako po svetu kot pri nas, je tudi razvojna okvara sklenine, imenovana MIH (molar-incisor hypomineralisation). V ustih se kaže na različne načine – kot ostro omejene motnjave, ki so lahko belkaste, rumenkaste ali rjavkaste. Zobje pri teh otrocih hitreje propadajo, sploh če je pridružena slaba higiena in neustrezna prehrana.
Gre za slabšo mineralizacijo sklenine, ki prizadene vsaj enega od stalnih kočnikov, pogosto tudi stalne sekalce: "Zaradi slabših mehanskih lastnosti sklenine je dentin lahko že v osnovi bolj izpostavljen, kar se kaže s preobčutljivostjo. Ob izrasti takih zob se zaradi delovanja močnih griznih sil zobje dodatno še krušijo. Velika težava je včasih tudi slaba ustna higiena, saj se pojavi preobčutljivost tudi ob ščetkanju."
"Zelo pomembno je, da so taki otroci pod rednim nadzorom zobozdravnika, ki svetuje in ukrepa glede na resnost težave," poudarja pedontologinja.
Kaj lahko naredite, da se znebite težave?
Pedontologinja pomirja, da je začetno propadanje sklenine (demineralizacijo) možno ustaviti in celo delno obrniti. Pomembno pa je, da ukrepamo pravočasno, preden propadanje sklenine vodi v resnejšo poškodbo.
"V fazi, ko še ni nastala kaviteta, lahko pomaga remineralizacija. Remineralizacijo dosežemo z uporabo fluora v zobnih pastah ali gelih in z uporabo izdelkov, ki vsebujejo kalcij in fosfat (CPP-ACP) za obnovo mineralov v sklenini," pojasnjuje, da rešitev torej vključuje uporabo ustrezne zobne paste, mehko zobno ščetko in prilagoditev prehrane ter higienskih navad.
"V primeru, ko je v sklenini nastal že obsežen defekt (karies, klinasti defekti ob zobnem vratu, poškodbe,…), pomagamo s plombiranjem," pa še enkrat polaga na srce, da je ob takšnih težavah obvezen obisk zobozdravnika, ki vam lahko pomaga pri lajšanju bolečin. "Zobozdravnik lahko pomaga na več načinov, odvisno od vzroka, trajanja in resnosti težave. V prvi vrsti pomaga s svetovanjem o pravilni prehrani – število obrokov, kisla hrana, gazirane pijače,… ter ustrezni ustni higieni – ne pretrda ščetka, pravilna tehnika, ustrezna zobna pasta, ščetkanje vsaj pol ure po obroku … Občutljive zobe se lahko tudi zaščiti z različnimi premazi ali celo naredi kompozitno zalivko. Če je občutljivost posledica umika dlesni ali parodontalne bolezni, je priporočljivo zdravljenje dlesni in obzobnih tkiv. V primeru obrabe zaradi bruksizma se lahko izdela bruksistična opornica," pojasnjuje.
Preventivni ukrepi
Tudi če nimate te težave, je koristno, da upoštevate preventivne ukrepe za preprečevanje občutljivosti zob in zmanjšajo tveganje za njen nastanek:
- Ustrezna in zadostna ustna higiena – mehka ščetka, zobna pasta s fluoridi, pravilna tehnika ščetkanja, uporaba medzobnih ščetk ali zobne nitke. "Zobne paste, ki vsebujejo kalcijev nitrat, stroncijev klorid ali acetat, fluoride in CPP-ACP zapirajo dentiske tubule in preprečijo prenos dražljajev, zmanjšujejo občutljivost živčnih končičev, krepijo sklenino in zmanjšajo prepustnost dentina ter spodbujajo remineralizacijo sklenine. Pomembno je, da usta po ščetkanju ne speremo z vodo, zobno pasto samo izpljunemo. Na ta način ostanejo vse zgoraj naštete učinkovine v slini in na zobni površini in lahko učinkujejo," razlaga pedontologinja. Poleg tega lahko "trda zobna ščetka in napačna tehnika oziroma pregrobo ščetkanje obrabita sklenino in poškodujeta dlesen, kar razkrije dentin".
- Izogibanje kislim pijačam in živilom. "Kisla hrana in pijača povzročijo erozijo sklenine, ki postane tanjša in manj zaščitna," pravi Andrejaš.
- Pol ure po obroku ne ščetkamo zob, saj je takrat pH v ustih nizek in sklenina bolj dovzetna za mehanske poškodbe s krtačko.
- Zmanjšanje pogostosti prigrizkov – med obroki naj ima slina čas za nevtralizacijo kislin in obnovo sklenine.
- Izogibanje belilom brez nadzora, da agresivni belilni geli ne poškodujejo sklenine in povzročajo občutljivost.
- Uporaba bruksistične opornice v primeru bruksizma (nenamerno škripanje in stiskanje z zobmi).
- Redni obiski zobozdravnika.
Ali olje nageljnovih žbic na vatki res pomaga?
Marsikdo si pri zobobolu pogosto pomaga z naravnimi pripravki, med katerimi je najbolj znano olje nageljnovih žbic, ki ga kapnemo na vatko in nežno pritisnemo ob boleči zob. Pedontologinja smo vprašali, ali je ta recept res učinkovit ali pa gre zgolj za mit.
Pojasnila je, da olje nageljnovih žbic res vsebuje učinkovino eugenol, ki ima protivnetne in blage anestetične lastnosti. V sodobni zobozdravstveni praksi se eugenol še vedno uporablja predvsem kot sestavina v začasnih plombah ter v kombinaciji s cinkovim oksidom (ZOE cementi).
A pri domači uporabi je treba biti pazljiv, poudarja: "Pri domači uporabi eugenola (npr. olje nageljnovih žbic na vatki) moramo biti pazljivi, saj začasno ublaži bolečino, vendar pa ne zdravi vzroka bolečine. Nepravilna uporaba lahko draži okolna tkiva. Njegova uporaba mora biti kontrolirana – v varnih koncentracijah in po točno določenih postopkih, ne pa kot naravni nadomestek rednega zdravljenja."
Razvijajo žvečilke, ki bi lahko nadomestile dosedanja zdravljenja
Raziskovalci z nürnberške univerze razvijajo žvečilke, ki bi vsebovale zaviralce molekule TRPC5 in bi lahko nadomestile dosedanja zdravljenja, namenjena osebam, ki praktično ne morejo uživati hladnih jedi in napitkov, saj so njihovi zobje preprosto preveč občutljivi. Snovi, ki zmanjšujejo ali preprečujejo delovanje ionskega kanala TRPC5, namreč prispevajo k zmanjšanemu občutku mraza in bolečine v zobeh in drugih tkivih.
"Raziskave zaviralcev naj bi bile obetajoče, vendar učinkovitost v praksi še ni dokončno potrjena. Sama nimam veliko informacij glede tega, si pa težko predstavljam, da bodo nadomestile zdravljenje vzroka, ampak bodo delovale podporno oziroma dopolnilno za lajšanje bolečin. Kot prednost pa raziskovalci navajajo enostavno in neinvazivno uporabo ter sorazmerno hiter učinek," Andrejaš pojasnjuje, da je obisk zobozdravnika še vedno edini potrjen način, da se znebite preobčutljivosti zob na mraz in lahko zares začnete uživati v sladoledu.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Čisto brez heca, čeprav je skrajno čudno. Mene ob stiku s hladnim boli samo edini umetni zob, ki je na …