Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter predstavniki zdravstvene stroke ponovno pozivajo k cepljenju. Na včerajšnji novinarski konferenci so poudarili, da "rastoče število okužb, trpljenje in stiske bolnikov ter njihovih svojcev na eni strani in prezasedenost bolnišnic na drugi terjajo ukrepe in takojšnji odziv celotnega prebivalstva, s čimer bomo preprečili zdravstveno katastrofo in številne nove nepotrebne žrtve". Z upoštevanjem ukrepov varujemo svoje življenje in tudi življenje drugih, opozarjajo.

Da sta pri epidemiji covida-19 dva velika izziva, je poudaril infektolog Franc Strle. Prvi je to, kako ga obvladati. Ampak rešitev obstaja in to je cepljenje, ki je dokazan in učinkovit pristop, ki pa ga je treba uporabljati. "Drugi pa je, da nam zelo manjka dobronamernosti, strpnosti in solidarnosti, za to pa cepiva ni," je dodal Strle.

Zakaj tako nizko zaupanje?

V sinočnjih Odmevih je med drugim gostovala tudi članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, virologinja Tatjana Avšič Županc, ki je ravno tako izpostavila, da je cepljenje najhitrejša pot iz zdravstvene krize. 

Nedavno je Avšič Županceva za N1 povedala, da je delta verjetno dosegla maksimalno nalezljivost; na vprašanje, ali res obstaja možnost, da pozimi virus v Sloveniji ne bo imel več gostitelja, je odgovorila, da misli, da ne. "Še vedno je velik delež ljudi, ki so dovzetni. Ne smemo pozabit, da pri ljudeh, ki so se okužili pred časom, imunozaščita že pojenja. Če se niso dodatno zaščitili s cepivom, bodo ponovno lahko dovzetni. Delta je verjetno dosegla vrhunec prenosljivosti, bojimo se morebiti nastanka drugih različic, ki bi bile bolj odporne na imunski odziv." 

Izpostavila je države tretjega sveta, kjer nimajo v tolikšni meri kot v državah razvitega sveta dostopa do cepiv. "Tam se bo okužba širila še dolgo časa. Virus bo imel večjo možnost v gostitelju, ki je še vedno edino človek, in s tem bo možnost novih različic." 

Virologinja Avšič Županceva je povedala, da v mutacijo virusa, ki bi imela večjo smrtnost ne verjame, oziroma si želi, da do tega ne bi prišlo. "Sars-cov ali pa mers sta virusa, ki sta podobna Sars-CoV-2, povzročata veliko večjo umrljivost. Sars-CoV-2 ne povzroča take umrljivosti, vendar ker celotna svetovna populacija ni bila imuna, nas je doletelo to, kar nas je." 

Opozorila je še, da ne smemo pozabiti, da okužba povzroča tudi tako imenovani long covid, katerega posledic še ne poznamo. "Vsi se moramo še veliko naučiti in dati virusu čim manj možnosti, da se nas prime." 

Zdravje Odobrili cepivo proti covidu-19 za otroke, starejše od pet let

dezurni@styria-media.si