Naše telo potrebuje vitamin D. Gre za enega ključnih vitaminov, brez katerega določeni telesni procesi preprosto ne delujejo pravilno.
Vitamin D je ključen za vsrkovanje kalcija in fosforja – brez njega kosti postanejo mehke, krhke in dovzetne za lomljenje (rahitis pri otrocih, osteomalacija/osteoporoza pri odraslih). Njegovo pomanjkanje povzroča mišično oslabelost, bolečine, utrujenost, vpliva pa tudi na razpoloženje. Ključen je tudi za delovanje imunskega sistema – pomaga pri obrambi pred okužbami.
Glavni vir vitamina D pri večini ljudi je endogena sinteza v koži. Nanjo vpliva več dejavnikov – geografska lega, tip kože, letni čas, čas preživet na soncu (dolžina in ura), oblačila in uporaba zaščitnih krem za sončenje, moč sončnih žarkov (ta je večja, ko je sonce visoko na nebu). Dnevne potrebe po vitaminu D lahko na področju Slovenije med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zmerna izpostavljenost pomeni že sprehod na prostem, če so soncu izpostavljene roke in obraz.
Preskrbljenost z vitaminom D je poleg endogene sinteze v koži odvisna tudi od prehranskega vnosa. Inštitut za nutricionistiko je razvil brezplačno spletno aplikacijo, ki uporabnikom omogoča takojšno pridobitev rezultatov ocene prehranskega vnosa vitamina D. Najbogatejši, vendar večinoma ne zadostni, prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora – ribje olje, ribe in jajca.
Vendar prehranski viri niso zadostni za pridobivanje potrebne količine vitamina D – praktično ga brez sončne svetlobe in prehranskih dopolnil oziroma zdravil ne moremo pridobiti, saj drugih biološko učinkovitih virov ni. Kar pomeni, da je dodajanje vitamina D, zlasti v zimskih mesecih, pri številnih ljudeh nujno. Na geografskem območju Slovenije namreč jeseni in pozimi moč sončnih žarkov ni taka, da bi zagotavljala ustrezno preskrbljenost z endogeno sintezo vitamina D. "Populacijsko gledano nam vsaj v zimskih mesecih v naši geografski širini zagotovo večini primanjkuje vitamina D," nam je pojasnila Maja Arzenšek, dr. med. spec., predstojnica OE SZ iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor. Zato pravi, da v njihovem zdravstvenem domu osebni zdravniki vitamin D priporočajo vsem pacientom, "predhodno testiranje ni potrebno".
A nekateri zdravniki v Sloveniji vitamin D predpisujejo na zelenem receptu, drugi na belem receptu, medtem ko tretjim osebni zdravniki povedo, da vitamina D sploh ni mogoče predpisati na recept – čeprav jim njegovo jemanje priporočijo. Ker v praksi prihaja do precejšnjih razlik, smo preverili, kdo je upravičen do tega, da vitamin D dobi na recept.
Kdo lahko dobi vitamin D na recept?
Osebni zdravnik ne more samovoljno odločati, komu predpiše vitamin D na zeleni recept. Na spletni strani Centralne baze zdravil so javno objavljena stanja, pri katerih se lahko vitamin D predpiše na recept v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – torej na zeleni recept:
- preprečevanje in zdravljenje osteopenije in rahitisa pri otrocih v prvem letu starosti, do 18. leta starosti pa le tistim z dejavniki tveganja, kot npr. otroci s kroničnimi boleznimi, ki so redno obravnavani pri subspecialistih, otroci, ki so predebeli (+ 2 SD odklona od idealne teže za starost in spol) in otroci s temno poltjo. Pediater na primarni ravni presodi in predpiše recept za vitamin D3 do 18. leta starosti.
- nadomeščanje vitamina D pri osteopeniji in osteoporozi,
- zdravljenje kronične ledvične bolezni, ledvične osteodistrofije, hipoparatiroidizma in hipofosfatemičnega rahitisa,
- malabsorbcijo in druge motnje, ki povzročajo pomanjkanje vitamina D,
- dolgotrajno zdravljenje s sistemskimi glukokortikoidi,
- nadomeščanje vitamina D pri zdravljenju kostnih zasevkov,
- nadomeščanje vitamina D osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih in so visoko ogroženi za hudo pomanjkanje vitamina D.
V vseh ostalih primerih pa vitamin D predpišejo na beli recept in v tem primeru ga pacienti plačajo.
Kapsule, kapljice, tablete ...
Vitamin D je na voljo v več oblikah – kapljicah, kapsulah, tabletah ali oljnih raztopinah. V skladu s Pravilnikom o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini (PISRS) lahko zdravnik pacientu predpiše vsa zdravila z vitaminom D, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji, odločitev o kritju stroškov zanje iz javnih sredstev pa je v pristojnosti ZZZS. Stroški za zdravila, ki se izdajajo brez recepta, navadno niso kriti iz javnih sredstev.
V breme ZZZS se predpisujejo zdravila z zdravilno učinkovino holekalciferol iz Centralne baze zdravil, kjer je posebej označeno, da je zdravilo na pozitivni listi (oznaka P), so nam povedali na ZZZS.
Kako ločevati med preverjenimi zdravili in prehranskimi dopolnili?
Med živili, vključno s prehranskimi dopolnili in registriranimi zdravili, sicer obstaja bistvena razlika. Zdravila imajo neodvisno preverjeno kakovost, varnost in učinkovitost ter pregledano in odobreno ovojnino in navodilo za uporabo v škatlici. Zato se pri zdravilih lahko povsem zanesemo, da vsebujejo res tiste sestavine, ki so deklarirane, in da imajo verodostojne podatke za pravilno in varno uporabo. Samo zdravila z dovoljenjem za promet (registrirana zdravila) imajo dokazano učinkovitost za odobrena področja uporabe, navedena v navodilih za uporabo. Poleg tega imajo zdravila na ovojnini in navodilu za uporabo potrebna opozorila, previdnostne ukrepe, morebitne neželene učinke, navedbe, kdaj se ne smejo uporabljati, skratka podatke, potrebne za pravilno in varno uporabo. Zdravila se smejo izdajati le v lekarnah, samo nekatera, ki so na voljo brez recepta, pa tudi v specializiranih prodajalnah za zdravila.
Prehranska dopolnila so namenjena dopolnjevanju prehrane in ne zdravljenju ali lajšanju bolezenskih težav. Sodijo med živila (hrano) in jih ureja zakonodaja o živilih. Pri živilih za posamezen izdelek ni predhodnega preverjanja s strani neodvisnih državnih organov, ampak je za skladnost z zakonodajo glede uporabljenih sestavin in postopkov ter varnost izdelkov odgovoren proizvajalec. Ker ni predhodnega neodvisnega preverjanja, je bilo že večkrat ugotovljeno, da prehranska dopolnila niso vsebovala takih sestavin in v takih količinah, kot so bila deklarirana.
Na podlagi pravilnika o prehranskih dopolnilih morajo biti prehranska dopolnila jasno označena z navedbo: "prehransko dopolnilo". Poleg pravil splošnega označevanja predpakiranih živil mora označba prehranskega dopolnila vsebovati še naslednje podatke:
- imena vrste hranil ali snovi, ki so značilne za prehransko dopolnilo ali podatek o naravi hranila ali snovi;
- priporočeno dnevno količino oziroma odmerek prehranskega dopolnila
- opozorilo: "Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti"
- navedbo: "Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano"
- opozorilo: "Shranjevati nedosegljivo otrokom".
Izrazit porast porabe vitamina D
Arzenšek iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor nam je povedala, da v praksi v zadnjih letih opaža porast števila pacientov, ki sprašujejo po vitaminu D, ali želijo prejeti recept. Zato smo ZZZS zaprosili za podatke o porabi in izdatkih za zdravila z vitaminom D v breme ZZZS za obdobje 2015-2024. Iz njih je res razviden izrazit porast porabe in izdatkov v breme ZZZS.
Število predpisanih škatel se je v desetih letih več kot podvojilo – z okoli 494 tisoč v letu 2015 na dobrih 1,06 milijona v letu 2024. Še izrazitejša je rast pri definiranih dnevnih odmerkih (DDD) – ti so se z 24,7 milijona leta 2015 povzpeli na več kot 83,3 milijona v letu 2024, kar pomeni več kot trikratno povečanje porabe.
Leta 2015 je ZZZS pokril dobrih 229 tisoč receptov, lani pa že skoraj 534 tisoč – torej več kot dvakrat več kot pred desetletjem. Leta 2015 je ZZZS za zdravila z vitaminom D plačal približno 1,1 milijona evrov, leta 2024 pa že več kot 6,7 milijona evrov. Vrednost predpisanih zdravil se je torej povečala za več kot šestkrat.
Poseben skok je viden od leta 2019 naprej – v času pandemije covida-19 in takoj po njej. Takrat se je število škatel, receptov in skupni strošek močno zvišal, kasneje pa na višji ravni tudi ostal. Po kratkem padcu v letih 2022–2023 so bili vsi kazalniki v letu 2024 znova najvišji doslej.
Tveganja prekomernega jemanja vitamina D
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v strokovnem mnenju Scientific Opinion on the Tolerable Upper Intake Level of vitamin D (EFSA Journal 2012) določila najvišji dopustni dnevni vnos (UL - Tolerable Upper Intake Level) vitamina D3 iz vseh virov (tvorba vitamina D pod vplivom sončne svetlobe, običajna prehrana, prehranska dopolnila, obogatena živila), ki znaša 100 mikrogramov vitamina D/dan za odrasle. Zdravila z vitaminom D so za samozdravljenje sicer na voljo v dnevnih odmerkih 25 mikrogramov.
Simptomi prevelikega odmerjanja vitamina D niso specifični, a lahko vključujejo slabost, bruhanje, drisko, zaprtje, pomanjkanje apetita, izgubo telesne mase, utrujenost, glavobol, žejo, zaspanost, omotico, povečano količino urina ali potenje. Lahko se poveča raven kalcija v krvi in urinu. Pri hudi zastrupitvi lahko pride do nerednega srčnega utripa, izjemno visoka raven kalcija v krvi pa lahko povzroči komo ali celo smrt, je navedeno v strokovni literaraturi. "Tveganja so majhna, obstajajo pa, tako da je vseeno pomembno, da se držimo priporočil za maksimalne vnose v skladu z navodili proizvajalcev D vitamina," pa Arzenšek pomirja, da dokler upoštevamo priporočila o dnevnih dozah, do takšnih stranskih učinkov zagotovo ne bo prišlo.
Z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je odgovorna za spremljanje varnosti zdravil, kar vključuje vse aktivnosti, povezane z neželenimi učinki zdravil, so nam posredovali podatke o prijavah neželenih učinkov zaradi jemanja vitamina D. Od leta 2017 dalje so prejeli 39 poročil, povezanih z vitaminom D, ki so vključevala različne domnevne neželene učinke. Poročali so o koprivnici, bolečinah v želodcu, driski, aftah v ustih, bruhanju, bolečinah v nogah, bolečinah v hrbtenici, težavah pri hoji, srbečem izpuščaju, utrujenosti, vročinskih oblivih, omotici, vrtoglavici, mišični oslabelosti, zmedenosti, slabosti, zaspanosti, potenju, kašlju, vročini, suhem grlu, izpuščaju, zaprtju, alergijski astmi/bronhitisu, motnjah srčnega ritma, bolečinah v kosteh, tesnobi, bolečinah v sklepih, otekanju nog, težkih nogah, trzanju mišic, razdražljivosti, jokavost pri otrocih. "V nekaterih primerih so sporočili samo učinkovino (holekalciferol), v večini primerov pa so bila navedena tudi lastniška imena zdravil. V vseh primerih prejetih poročil gre za poročanje suma na neželen učinek in šele preučitev vseh dejavnikov omogoči oceno vzročne povezanosti med zdravilom in pojavom neželenega učinka," so povedali za Žurnal24.