Vsi se veselimo težko pričakovanih počitniških dni. Po celem letu napornega dela lahko nekoliko odklopimo od vsakodnevnih skrbi in obveznosti. Pričakujemo počitek, sprostitev in priložnost, da počnemo, kar nas veseli in za kar med letom zmanjka časa. Zgodi pa se ravno nasprotno. Prvi dan dopusta nastopi slabo počutje in udari bolezen.
Če se vam je to zgodilo, vas lahko vsaj malo potolažimo, da niste edini. Že pred časom je klinični psiholog Ad Vingerhoets, zdaj že upokojeni profesor z univerze Tilburg na Nizozemskem skoval nov izraz - "bolezen prostega časa". Ta še posebej prizadene tiste, ki opravljajo zahtevno delo, delajo preveč, so pod stresom in jim je težko se preklopiti na prosti čas.
Vsak peti
V letošnji nemški študiji "Leisure Sickness: Crushed Us Rested" (Bolezen v prostem času: Izčrpani namesto spočiti), je skoraj vsak peti anketiranec (19,3 odstotka) povedal, da to pogosto ali vedno doživlja med počitnicami ali ko ima proste dni (na primer ob koncih tedna). Pojav je precej znan: 71,9 odstotka anketiranih je povedalo, da so zanj že slišali – ali pa so ga doživeli, piše Deutsche welle.
Bolezen prostega časa opisuje kot situacijo, v kateri se simptomi bolezni nenadoma pojavijo tik pred vikendom ali med letnim dopustom. V Nemčiji se to pogosto imenuje »Ferienkrankheit« (bolezen, ki se pojavi med »dopustom"), vendar kot pravi Stefanie André, avtorica študije, ta bolezen še vedno ni opredeljena v uradni mednarodni klasifikaciji bolezni. Pa vendar je pojav "prostočasne bolezni" tesno povezan z določenimi simptomi bolezni, kažejo rezultati študije. Utrujenost, glavobol, prehlad in napadi vročine so le nekateri od teh simptomov, pravi André.
Naš psiholog pojasnjuje
"Nekateri zelo hitro zbolijo na dopustu zato, ker se takrat začasno odmaknejo od povzročiteljev stresa, s katerimi se soočajo v življenju – še posebej v službi," pa je za Žurnal24 pojasnil psiholog in psihoterapevt Božo Lalić. "Nekoliko posplošeno bi lahko rekli, da ko smo v stresu, ne zbolimo hitro za običajnimi boleznimi, recimo prehladi. Ko se umaknemo od nevarnosti in povzročiteljev stresa, pa se telo umiri in takrat se ponovno vzpostavi polno delovanje imunskega sistema. Ta prepozna, da je treba na delo in takrat zbolimo – saj veste, telesni simptomi bolezni so v mnogih primerih le delovanje imunskega sistema," je dodal naš sogovornik.
Premalo počitka, delajo preveč
Premalo počitka v zasebnem življenju muči predvsem mlajšo generacijo. Približno 40,1 odstotka vprašanih je (v celoti ali delno) potrdilo, da jim zasebno življenje ne ponuja dovolj počitka, da bi se lahko odzvali na vse izzive in zahteve svojega dela.
To še posebej velja za mlajše zaposlene (do 25 let starosti): v tej skupini je kar 50,5 % anketirancev na to vprašanje odgovorilo pritrdilno, povzema Jutarnji list.
"Izkazalo se je, da so zlasti mlajše generacije prizadete precej drugače kot starejše," pravi André, ki je sicer profesorica zdravstvenega managementa na zasebni univerzi IU v Erfurtu.
Rezultate raziskave pojasnjuje z dejstvom, da mlajši v prostem času pasivno "brskajo" po družbenih omrežjih ali pa svoj čas preživljajo z gledanjem serij in filmov. Reprezentativna študija kaže, da imajo tisti ljudje, ki svoj prosti čas preživljajo na "bolj aktiven in smiseln" način, manjšo verjetnost, da bodo doživeli "bolezen prostega časa".
dezurni@styria-media.si