V nadaljevanju preberite:

• Globalno poročilo WHO razkriva hitro naraščanje bolezni in poglabljanje neenakosti v dostopu do oskrbe.
• Kljub napredku številni sistemi ne dohajajo potreb ljudi, ključne storitve pa ostajajo nedosegljive milijonom.
• WHO poziva države k takojšnjim, usklajenim ukrepom, saj posledice sedanjih odločitev oblikujejo zdravje prihodnjih generacij.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v najnovejšem globalnem poročilu o raku opozarja, da se svet sooča z naraščajočim bremenom bolezni, ki vsak dan terja več kot 26.000 življenj. Na leto zaradi raka umre okoli deset milijonov ljudi in ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Brez odločnih ukrepov bi se lahko število novih primerov do leta 2050 povzpelo na 35 milijonov. 

Po ocenah WHO-ja bo za rakom zbolel vsak peti človek na svetu, bolezen pa bo tako posredno vplivala na 92 odstotkov ljudi po svetu, bodisi zaradi osebne diagnoze ali zaradi bolezni bližnjega družinskega člana.

Neenakosti, ki odločajo o preživetju

Poročilo WHO, pripravljeno skupaj z Mednarodno agencijo za raziskave raka (IARC), razkriva, da se kljub napredku na področju preventive, cepljenja in nadzora nad tobakom globalne neenakosti pri dostopu do diagnostike, zdravljenja in podporne oskrbe poglabljajo. Preživetje bolnic z rakom dojke po petih letih od diagnoze v državah z visokimi prihodki dosega 87 %, v državah z nizkimi prihodki pa le 42 %. Manj kot tretjina držav vključuje oskrbo raka v univerzalno zdravstveno varstvo.

V dveh tretjinah držav sveta zdravstveno zavarovanje ne vključuje zdravljenja raka, zaradi visokih stroškov pa kar 90 odstotkov bolnikov opusti zdravljenje, navaja poročilo.

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus opozarja, da preživetje ne bi smelo biti odvisno od kraja rojstva ali finančnega položaja: "Neenakosti, opisane v poročilu, niso neizogibne; izvirajo iz odločitev, ki jih je mogoče spremeniti z odločnejšim in usklajenim ukrepanjem."

Socialni in finančni vpliv bolezni

Rak ne prizadene le zdravja, temveč tudi socialno in ekonomsko stabilnost gospodinjstev. WHO-jeva prva globalna anketa med ljudmi, ki jih je prizadel rak, kaže, da:

• 45 % bolnikov doživlja finančne težave,

• več kot polovica poroča o duševnih stiskah,

• skoraj vsi oskrbovalci občutijo izčrpanost, neplačano delo in socialno izolacijo.

Regionalne razlike v bremenu raka

Azija predstavlja več kot polovico vseh primerov raka in smrti, kar se odraža v njeni veliki populaciji. Evropa nosi nesorazmerno visoko breme – 21 % vseh primerov in 20 % smrti, čeprav ima le 9 % svetovnega prebivalstva. V številnih državah Afrike in delov Azije je pojavnost raka nižja, a smrtnost nesorazmerno visoka.

Pljučni rak na prvem mestu

Pljučni rak ostaja vodilni vzrok smrti zaradi raka. Pri moških so najpogostejši pljučni, rak prostate in kolorektalni rak, pri ženskah pa rak dojke, pljučni rak in kolorektalni rak.

Foto: Profimedia Pljučni rak

Skoraj 40 % primerov raka je povezanih s preprečljivimi dejavniki tveganja, kot so okužbe (HPV, hepatitis B in C, helicobacter pylori), kajenje, alkohol, debelost in telesna neaktivnost.

Napredek na področju politik in znanosti

Poročilo beleži pomembne premike v javnozdravstvenih politikah:

• Uporaba tobaka se je od leta 2010 zmanjšala za 27 %.

• Okužbam povezani raki upadajo zaradi širjenja cepljenja ter izboljšav na področju vode, sanitarne higiene in nadzora okužb.

• Politična zavezanost se krepi: 82 % držav ima nacionalne načrte za obvladovanje raka (leta 2010 le 50 %).

• Zgodnje odkrivanje je učinkovitejše: v državah z visokimi prihodki 74 % žensk opravi presejalni pregled za raka materničnega vratu.

• Znanstvene inovacije: število kliničnih raziskav je med letoma 2005 in 2021 raslo za 7,3 % letno.

Toda ti dosežki se ne odražajo v dovolj hitrem izboljšanju dostopa do zdravljenja. Razpoložljivost 20 ključnih zdravil proti raku v državah z nizkimi in nižjimi srednjimi prihodki znaša le 9–54 %, v državah z visokimi prihodki pa 68–94 %.

Clarissa Schilstra, ki je preživela raka v otroštvu in je vodja WHO-jeve ankete, poudarja: "Rak ni zgolj medicinska diagnoza,  globoko in trajno vpliva na vsak vidik človekovega življenja ter življenja njegove družine." Poziva k vključevanju izkušenj bolnikov v oblikovanje politik.

WHO poudarja, da bodo odločitve, sprejete danes, oblikovale breme raka prihodnjih generacij. Z usmerjenostjo k ljudem, strateškimi naložbami in zavezanostjo k enakosti lahko države bistveno zmanjšajo breme raka in izboljšajo izide zdravljenja za vse.

dezurni@styria-media.si