Drobni delci v zraku škodujejo ljudem vseh starosti, med drugimi povečajo tveganje za astmo, bolezni srca in žil ter za sladkorno bolezen. Še posebno so za onesnaženje občutljivi embriji, dojenčki in otroci, ker se njihova pljuča in srce šele razvijajo. Na območjih onesnaženega zraka je večja pogostost srčnega infarkta, možganske kapi, Alzheimerjeve bolezni in Parkinsonove bolezni.

Bolj ko je zrak onesnažen, večje je tudi tveganje za razvoj glavkoma, kažejo rezultati najnovejše britanske študije. Glede na izsledke raziskave, ki jo je ekipa raziskovalce Univerzitetnega kolidža v Londonu ( UCL) objavila v strokovni reviji "Investigative Ophthalmology and Visual Science" je bila pri ljudeh, ki živijo na bolj oneznaženih območjih, pojavnost glavkoma za šest odstotkov višja.

NIJZ: "Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (promet, industrija, kurišča). To so predvsem Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik."

Študija je dodatek prejšnjim dokazom, da imajo ljudje, ki živijo v mestih za 50 odstotkov večjo verjetnost, da bodo imeli glavkom v primerjavi s tistimi, ki živijo na podeželju. Britanska študija je pokazala, da je eden od razlogov za to povečano onesnaževanje zraka. "Našli smo dodatne razlog, zakaj je treba onesnaževanje zraka obravnavati kot prednostno nalogo na področju javnega zdravja in da bi bilo izogibanje virom onesnaževanja zraka koristno za zdravje oči, " izjavo glavnega avtorja študije Paula Fosterja povzema Science News.

Opozorilo V Sloveniji: Zaradi tega tihega ubijalca bo letos oslepelo 600 ljudi

Osredotočali so se na najbolj drobne delce

Ugotovitve temeljijo na analizi 111.370 ljudi, ki so od leta 2006 do 2010 opravili očesne teste na lokacijah po Veliki Britaniji. Podatke so povezali z ukrepi za onesnaževanje zraka na njihovih domačih naslovih, pri čemer so se raziskovalci osredotočali na drobne delce (s premerom enakim ali manjšim od 2,5 mikrometrov ali PM 2,5). Med drugim: O delcih PM2,5 v Sloveniji ne morejo poročati, ker trenutne koncentracije delcev PM2,5 v zraku niso objavljene.

Foto: Profimedia Glavkom je skupina očesnih bolezni, ki povzročijo napredujočo okvaro vidnega živca na mestu, kjer vidni živec izstopi iz očesa in informacije o tem, kar zazna oko, prenaša v možgane, pojasnjuje oftomologinja Barbara Cvenkel v posebni brošuri, ki so jo pripravili na Očesni kliniki v Ljubljani. 

Glavkom je drugi najpogostejši vzrok za slepoto

Vidni živec vsebuje številna živčna vlakna in ko določeno število teh živčnih vlaken propade, pride do izpadov v vidu (vidnem polju) Ti izpadi vida ostanejo dolgo neopaženi, saj se pojavijo ob središču vidnega polja in zato ne poslabšajo ostrine vida. Kadar odmrejo vsa živčnana vlakna vidnega živca pride do slepote.

"Za glavkom se je včasih (in žal še danes) pogosto uporabljal izraz »zelena mrena«, zato so bile pogoste zamenjave z izrazom »siva mrena«, s katerim označujemo katarakto. Pri sivi mreni ali katarakti gre za skalitev očesne leče, pri čemer se po operaciji vid izboljša, če ni drugih sprememb očesa. Žal pa je okvara vidnega živca pri glavkomu nepovratna," dodaja oftomologinja.

Foto: Žurnal24 Čeprav je slabšanje vida zaradi glavkoma nepopravljivo, je zgodnje odkritje zelo Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Zaradi skoraj neopaznega poteka bolezni 50 odstotkov obolelih ne opazi pojava bolezni. Zato je pomembno, da očesni zdravnik dovolj zgodaj odkrije in začne zdraviti glavkom ter tako prepreči napredovanje okvare vidnega živca in nastanek slepote.

Večje tveganje za nastanek glavkoma pozvročajo dejavniki, kot so:

• višja starost,
• zvišan očesni tlak,
• družinska obremenjenost,
• kratkovidnost ali daljnovidnost,
• predhodne očesne poškodbe, 
• manjša centralna debelina roženice in 
• druge bolezni (sladkorna bolezen, migrenski glavoboli, motnje prekrvavitve).

"Večina dejavnikov tveganja za glavkom je izven našega nadzora (starost, geni). Ob tem je pomembno, da smo ugotovili  še dodatni dejavnik tveganja za to  bolezen,  na katerega pa lahko vpliva z življenjskim slogom ali s spremembami zdravstvne politike," je po ugotovitvi, da na glavkom vpliva tudi onesnaženost zraka, dodal profesor Foster.

dezurni@zurnal24.si