S Statističnega urada RS so pri statistiki rastlinske pridelave za leto 2015 ugotovili, da smo v lanskem letu pridelavi soje namenili kar štirikrat večjo površino kot leto prej. Količinski pridelek je bil zaradi dobre letine še nekoliko večji in sicer za 448 odstotkov.

Na Kmetijsko gozdraski zbornici nad podatki niso pretirano presenečeni, saj se tako Slovenija kot ostale države EU v zadnjih letih močno trudijo, da bi povečali količine pridelane soje.

Beljakovinska krma 

“Na nivoju EU poteka spodbujanje pridelave beljakovinskih rastlin že kar nekaj časa, saj je EU močno odvisna od uvoza beljakovinske krme, predvsem gre tu za sojo, za živali iz tretjih držav,” pravi Tončka Jesenko s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.  Dodaja, da to vpliva tudi na ceno soje, poleg tega se zaradi različnih načinov pridelave kaže vedno večja potreba po soji, ki ne vsebuje GSO, te pa na trgu zelo primanjkuje.

Pojasnjuje, da takšno politiko podpiramo tudi mi, v okviru neposrednih plačil imamo podpore za beljakovinske rastline, med katere sodi tudi soja. “Prav tako s pridelavo soje lahko zadostimo zahtevam zelene komponente v okviru neposrednih plačil: kmetije z več kot 15 hektarji njiv morajo vsaj pet odstotkov njiv nameniti površinam z ekološkim pomenom (PEP),” pojasnjuje.

Foto: razno 14.05.13. gensko spremenjena soja, A Romanian farmer shows genetically mod razno 14.05.13. gensko spremenjena soja, A Romanian farmer shows genetically mod Med površine z ekološkim pomenom pa sodijo med drugim tudi površine pod rastlinami, ki vežejo dušik. Ena od teh rastlin je tudi soja. Poleg nje pa še: lucerna, detelje, krmni bob, bob, grašica, volčji bob, grahor ali krmni grah.

Poleg tega, se po njenih besedah pridelovalce spodbuja k vključevanju stročnic v kolobar tudi zaradi pozitivnih učinkov, ki jih imajo stročnice v tehnologiji pridelave, saj so zelo pomemben dejavnik pri ohranjanju in izboljševanju rodovitnosti tal. “S fiksacijo dušika te rastline zagotavljajo nižjo porabo dušikovih gnojil v kolobarju, prav tako imajo izredno velik vpliv na povečanje organske snovi v tleh, izboljševanje vodno zračnega režima tal in godnosti tal, kar prispeva tudi k blaženju podnebnih sprememb,” našteva Tončka Jesenko.

Pojasnjuje, da se ob širšem in bolj raznolikem kolobarju zmanjšuje tudi pritisk škodljivih organizmov, s tem pa zmanjšan vnos sredstev za varstvo rastlin. “Vključevanje stročnic v kolobar vpliva tudi na povečanje biodiverzitete. Pridelovalce se tudi iz tega razloga spodbuja k vključevanju stročnic v kolobar,” pravi.

Združenje za podonavsko sojo 

Omeniti je potrebno še Združenje za podonavsko sojo. Države Združenja za sojo v Podonavju, med katere spada tudi Slovenija, so prepričane, da mora EU zmanjšati svojo odvisnost od uvoza beljakovinskih rastlin, med njimi soje na prvem mestu. Evropski parlament je že marca 2011 pozval Komisijo, da pripravi ustrezne strategije na ravni EU in vključi potrebne ukrepe v okviru nove Skupne kmetijske politike EU (SKP).

Delež pridelave soje v EU 27 je le 0,4 odstotka od skupne svetovne proizvodnje. EU za svoje potrebe uvozi kar 97,5 odstotkov soje in 70 odstotkov beljakovinskih rastlin za živalsko krmo. Za Slovenijo je bila stopnja samooskrbe s sojinimi tropinami na začetku projekta ocenjena zgolj na 0,3 odstotka.   

Po ocenah avstrijskega Združenja za sojo v Podonavju bi lahko z aktiviranjem neizrabljenih kmetijskih površin in vključitve soje v kolobar, pridelovali sojo na najmanj 2,4 milijonov hektarih v podonavski regiji v širšem smislu. Srednjeročni proizvodni potencial soje do leta 2018 se ocenjuje na okoli pet milijonov ton. 

Program preizkušanja sort

“Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa podpira tudi raziskave na področju soje (CRP projekt). Tudi v program posebnega preizkušanja sort, ki ga izvaja Kmetijski inštitut Slovenije, je vključena soja,” je opozorila Tončka Jesenko.

Foto: Profimedia Soja Ker soja predstavlja novost na slovenskih kmetijah sta tako tehnologija pridelave kot primernost sortimenta na različne pedoklimatske pogoje v Sloveniji še relativno slabo poznana in je tovrstno preizkušanje potrebno.

Preizkušanje sortimenta soje je financirano v okviru projekta CRP "Soja"  katerega vodja je dr. Franc Bavec s Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede z Univerze v Mariboru. Tako so lani preizkušali sorte na dveh lokacijah, ki se razlikujeta glede klimatskih pogojev in prevladujočih tipih tal. V Rakičanu so preizkušali kar 18 različnih sort soje, v Jabljah pa 15 sort, takšna preiskušenja so pomembna tudi za našo svetovalno službo in za še večjo količino pridelane soje v naslednjih letih. 

anja.scuka@zurnal24.si