Za zakon o psihoterapevtski dejavnosti je tokrat glasovalo 57 poslancev, proti jih je bilo šest. Sicer so za podporo glasove prispevali poslanci iz prav vseh parlamentarnih strank. Tako je za zakon ob 70 navzočih poslancih glasovalo 39 poslancev Svobode, trije poslanci SD, en poslanec Levice, pet poslancev NSi, šest poslancev SDS, poslanca narodnih skupnosti in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Proti so glasovali poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev, dva poslanca Levice in nepovezani poslanec Miha Kordiš.

Zakon, ki močno razdvaja

Spomnimo: Gre za zakon, ki je močno razdelil strokovno javnost. Če so strokovnjaki s področja psihologije in psihiatrije ves čas opozarjali, da je nevaren, strokovno pomanjkljiv in sistemsko zavajajoč, ga na drugi stani psihoterapevtska stroka pozdravlja, saj po njihovem prinaša večjo dostopnost, kakovost in varnost. Lobiranja za ali proti je bilo zato zelo veliko, pomislekov je bilo veliko tudi znotraj koalicije.

"Česa takega doslej še nismo imeli"

"Zakon, za katerega predlagamo, da ga ne sprejmete, je verjetno ena od tistih, vsaj kar meni, seže spomin, ki mu nasprotuje največje število strokovnih združenj s področji, ki se jih to dotika. Kaj takega mislim, da doslej zares še nismo imeli," je stališče Državnega sveta, ki je na zakon izglasoval veto, v današnjem nagovoru poslancem pred novim glasovanjem dejal svetnik Jožef Školjč. Po njegovem se z zakonom omogoča vstop v zdravstvene poklice skupini ljudi, ki nima primerljive zdravstvene izobrazbe.

"Morda ta zakon ni popoln, ampak v resnici redkokateri zakon je." 

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje, ki je zakon pripravilo, Denis Kordež, je na drugi strani poudaril, da zakon prinaša dostopnost psihoterapevtskih storitev s postopno vključitvijo v javno zdravstveno mrežo, "da bodo lahko te storitve postale dostopne tudi za tiste, ki si samoplačniških storitev ne morejo privoščiti." 

"To je pomembno, to je pravično, to je etično" je dejal Kordež, ki je dodal. "Morda ta zakon ni popoln, ampak v resnici redkokateri zakon je." 

V Levici kritični

Poslanka Levice Nataša Sukič, ki je bila v svojem nastopu zelo kritična, je opozorila na transparentnost pri pripravi zakona. "Poleti razkrit primer je upravičeno sprožil dvome v transparentnost priprave zakona. Ena od pripravljavk zakona je postala dekanja na zasebni fakulteti za psihoterapijo v okviru Nove univerze. To razkritje jasno kaže na mamljivost tega področja predvsem v luči dobičkonosnosti in javnega financiranja zasebnih interesov," je povedala poslanka, ki se je pri glasovanju vzdržala. 

Po mnenju Sukičeve zakon ne postavlja dovolj strogih meril za nadzor nad terapevtskimi smermi in izobraževalnim programi. "V sistem lahko vstopajo prakse in metode, ki niso znanstveno utemeljene ali so ideološko obremenjene. Med njimi tudi nekatere oblike družinske terapije, ki izhajajo iz doktrin verskih ustanov. Duševno zdravje mora biti področje, kjer se odločitve sprejemajo na podlagi dokazov stroke in javnega interesa, ne pa prepričanj, ki v terapevtski proces ne sodijo," je povedala predstavnica Levice. 

Večina bo še vedno plačevala sama

Veliko pomislekov je imela tudi poslanka SD Bojana Muršič, ki se je pri glasovanju prav tako vzdržala. V stališču poslanske skupine pa dejala, da zakon uresničuje kar nekaj dobrih namenov, a ne morejo prezreti, da vsi deležniki niso bili slišani v zadostni meri. Zato bodo "glasovali po lastni vesti v skrbi za ljudi, za stroko in za sistem, ki mora biti dolgoročen, vzdržen in kakovosten za vse",

"Ocenjujemo, da je zakon koristno prepoznava potrebo po vključevanju psihoterapije v javno mrežo, toda realnost ostaja, da bo dostop na začetku zelo omejen. V Sloveniji imamo okrog tisoč psihoterapevtov. Zakon pa v prvem letu predvideva zgolj 20 zaposlitev v javnem sektorju. Tako bo velika večina uporabnikov, po oceni okoli 95 odstotkov, tudi po sprejemu zakona, pomoč še vedno plačevala sama. Zato moramo razvoj sistema načrtovati postopno, realistično in z jasno komunikacijo, da ne ustvarjamo pričakovanj, ki jih ne bo mogoče izpolniti," je povedala poslanka SD.

Zakon, ki ga nujno potrebujemo

Poleg Svobode so zakon podprli tudi v Novi Sloveniji. Po besedah njihove poslanke Ive Dimic nova ureditev prinaša red na področje, kjer ga nujno potrebujemo in odpira vrata k nadaljnjim izboljšavam. "Cilj pa je jasen, zagotoviti ljudem varno, kakovostno in pravočasno psihoterapevtsko pomoč ter ustvariti sistem, ki bo človeško stisko obravnaval s spoštovanjem. Strokovnostjo. In odgovornostjo. Ta zakon je eden izmed potrebnih korakov na tej poti," je povedala. 

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je dejala, da zakon prvič sistemsko ureja področje in uvaja nov reguliran poklic psihoterapevta znotraj zdravstvene dejavnosti. "Tako je zagotovljeno, da mora delo potekati v skladu z zdravstveno zakonodajo in pod enakim nadzorom kot druga področja zdravstvene dejavnosti. Prav tako bo s tem zagotovljena dostopnost, saj bo lahko psihoterapija v javni mreži financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja," je povedala.

Kaj prinaša zakon?

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji, zagotavljajo na ministrstvu za zdravje. Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno.

Za pridobitev licence so določeni pogoji strokovne usposobljenosti, do katere psihoterapevt lahko pride tako akademsko kot neakademsko. Kandidati morajo imeti 650 ur izvajanja vrste psihoterapevtske obravnave, predvideno pa je tudi srečanje s supervizorjem, usposabljanje na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij, nadalje zaključna preverjanja in strokovni izpit na ministrstvu za zdravje.

dežurni@styria-media.si

.