Klinično preverjena zdravila dokazano preprečujejo in zdravijo številne bolezni. Vendar pa ima lahko vsako zdravilo, tudi tisto, ki ga uporabljamo vsak dan, neželene učinke, opozarjajo na Lekarniški zbornici Slovenije (LZS).
Pojasnjujejo, da v kliničnih raziskavah sodeluje omejeno število ljudi, zato se nekateri neželeni učinki pokažejo šele, ko zdravilo začne uporabljati širša populacija, z različnimi boleznimi, zdravili in življenjskimi navadami. "Kot neželeni učinek zdravila obravnavamo vsako škodljivo in nenamerno reakcijo, ki lahko nastane pri odmerkih, ki se običajno uporabljajo v zdravljenju," pojasnjujejo.
"Če o teh opažanjih ne poročamo, jih nihče ne zazna. Če jih nihče ne zabeleži, se ne raziskujejo. In če se ne raziskujejo, se jih ne da preprečiti. Raziskave kažejo, da je prijavljenih le pet do deset odstotkov vseh dejanskih neželenih učinkov, kar pomeni, da več kot 90 odstotkov pomembnih informacij o varnosti zdravil ostaja neizkoriščenih in s tem tudi priložnosti, da bi preprečili zaplete pri drugih bolnikih. Vsako poročilo šteje, tudi tisto, ki se zdi majhno, samoumevno ali negotovo. Za poročanje je dovolj že sum, da bi zdravilo lahko povzročilo težavo," pojasni Bojan Madjar, LZS.
Na farmacevte se lahko bolniki najprej obrnejo
Na zbornici poudarjajo, da so magistri farmacije v lekarnah pogosto prvi strokovnjaki, na katere se bolniki obrnejo, ko se pojavijo težave z neželenimi učinki zdravil. Njihovo strokovno znanje, poznavanje terapij in neposreden stik s pacienti omogočajo, da hitro
zaznajo spremembe, ki bi lahko kazale na neželene učinke.
Farmacevt lahko pomaga pacientu prepoznati simptome, ki bi lahko bili povezani z zdravilom, svetuje, kako ukrepati in kdaj obiskati zdravnika, pomaga izpolniti poročilo za JAZMP (Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke) in opozori na interakcije z drugimi zdravili, prehranskimi dopolnili ali rastlinskimi pripravki, navedejo na Lekarniški zbornici Slovenije.
dezurni@styria-media.si