V grobem ločimo dve murvi, belo in črno, obe sta zelo dobri, zdravi in sladki. Le po črni imamo ponavadi malce obravane dlani.

Drevo izvira iz Azije, a so ga mornarji že v antiki naselili tudi v Sredozemlju, od koder se je hitro razširilo tudi v notranjost. Pri nas dobro uspeva v vseh regijah, največ je sicer najdemo na Primorskem.

Včasih je bilo v Sloveniji veliko teh čudovitih dreves, na katerih so se radi posladkali otroci, v nekaterih slovenskih vaseh so na murvah gojili tudi sviloprejke. Žal pa so do danes ogromno dreves posekali, številni otroci danes sadeža ne poznajo več. Če bi jo želeli imeti na svojem vrtu, obiščite dobro drevesnico, kjer jo boste zagotovo našli. Že po petih letih boste komaj čakali junijskih dni, da se boste na njej posladkali.

Zakaj je ne bi posušili

Sadeži niso le okusni, ampak tudi zdravi, vsebujejo številne vitamine (A, B, C, E, K)  in minerale ter tudi velike količine antioksidanta antocianina. Slaba stran murv je ta, da jih zelo težko naberemo in potem zobamo, saj so zelo mehke in se hitro zmečkajo ter pokvarijo. Zato je najboljše, če jih jemo kar z drevesa, višek pa takoj posušimo. 

Foto: Profimedia Murva Sušenje je ena od najstarejših oblik konzerviranja, pri čemer bodo murve ohranile večino hranil, ki jih vsebujo. Ker so suhe murve zelo sladke, jih lahko nadomestimo s škodljivimi sladkarijami. Z njimi lahko predvsem v zimskem času pomagamo nadomestiti sveže sadje, saj so nam zaradi daljše obstojnosti vedno pri roki.

Na zimske dni je najbolje torej misliti že zdaj, ko murve rodijo. Za sušenje ja najenostavnejši sušilec sadja, odlične suhe murve pa lahko pripravimo tudi na kuhinjski pečici, radiatorju, na kmečki pečici, kaminu ali zidanem štedilniku. Najprimernejša temepratura za sušenje je 50 do 65 stopinj Celzija, zelo pomembno je tudi gibanje zraka med sušenjem.