Iz Velike Britanije so pred časom poročali, da je zaradi zapletov po okužbi s streptokokom A umrlo devet otrok. Tudi na Hrvaškem opažajo, da so okužbe s streptokokom v zadnjem času izrazito porasle. Vse več je invazivnih streptokoknih bolezni s težkim potekom, kamor sodita sepsa in meningitis. Od septembra lani so zato umrli štirje ljudi, poročajo tamkajšnji mediji. 

"V zadnjih desetih letih (2013-2022) je zaradi sepse s streptokokom A v Sloveniji umrlo pet pacientov, vsi so bili odrasle osebe," navaja Nacionalni inštitu za javno zdravje ( NIJZ). 

Kaj pa pri nas?

Tudi pri nas opažajo letos več primerov okužb s to bakterijo, a še vedno jih je manj kot pred epidemijo covida-19. Okužbe s streptokoki so v letu 2022 pogostejše kot v letu 2020 in 2021, ko so širjenje vseh povzročiteljev okužb zavirali intenzivni preventivni ukrepi, usmerjeni na zmanjševanje širjenja COVID-19, pravijo na Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ). "V pandemiji je bilo primerov manj, saj se ta bakterija prenaša kapljično in ukrepi, ki so bili usmerjeni v covid-19, so učinkovali tudi na prenos vseh respiratornih mikrobov (torej zmanjšali pojavnost)," pojasnjujejo. 

Pred pandemijo, leta 2019, so na NIJZ registrirali skoraj 8000 primerov streptokokne angine. V letu 2020 je bilo prijavljenih skupno 2090 primerov, leta 2021 le 631 primerov streptokokne angine. Do konca lanskega decembra pa so zabeležili že 4403 primerov, torej bistveno več kot v letu pred tem.  

Zdaj ko ni restrikcij, se bistveno bolj širijo

Okužbe s streptokokom skupine A so značilne za predšolske otroke in šolarje v nižjih razredih osnovne šole, sicer lahko angino prebolevamo v kateri koli starosti. Več okužb je preko hladnejšega dela leta. "Lahko povzamemo mnenje nekaterih ekspertov iz Združenega kraljestva, da je okužb s streptokokom skupin A med otroci več, ker so pretekli dve pandemski leti povzročili manjši obseg druženja med otroci in manjše prekuževanje," odgovarjajo na NIJZ. "Zdaj pa ko restrikcij ni, se bolj intenzivno širijo običajni
povzročitelji okužb in če je zelo veliko primerov, je na žalost tudi nekaj izjemno težkih oblik bolezni," dodajajo.

Obrnili smo se na infekcijsko kliniko v Ljubljani, kjer prav teko beležijo bistveno več primerov okužb od lani, vendar še vedno ne toliko kot leta 2019, torej pred epidemijo. "Glede na poročila smo tudi mi bolj pozorni na potek in eventualno pojavljanje okužb z piogenim streptokokom, vendar podatki iz Inštituta za mikrobiologijo, ki sicer kažejo porast števila v zadnjem letu, istočasno ne kažejo na izredno povečanje, predvsem pa ne na meningitise," nam je pojasnila infektologinja Tatjana Lehko Zupanc z ljubljanske Infekcijske klinike. 

Kaj so streptokoki?

Gre za okužbo z nalezljivo bakterijo Streptococcus pyogenes, ki se lahko nahaja na koži ali v grlu ljudi. Potek bolezni pri večini ni zelo težak, kaže se kot boleče grlo. Ker gre za bakterijsko okužbo (povzroča lahko streptokokno angino, škrlatinko in nekaj drugih redkejših bolezni, op. a.), je potrebno zdravljenje z antibiotiki. Pri nekaterih, predvsem imunsko oslabljenih osebah, pa bolezen lahko poteka s težko klinično sliko in komplikacijami – kot invazivna oblika bolezni. "Težji potek okužbe s piogenim streptokokom smo opažali tudi že prej, zlasti kadar je šlo za bolnike z nekrozantnim fasciitisom in pa pri težkih sekundarnih okužbah (pljučnicah) pri gripi," dodaja Lejko Zupanc. 

Nakrozantni fascilitos je zelo nevarno bakterijsko obolenje mišičnih ovojnic, bolezen v glavnem povzročajo bakterije streptokoki, podobne tistim, ki povzročajo gnojno angino.

Na kaj je treba biti pozoren?

Angina in škrlatinka sta pogosti, vendar ne usodni nalezljivi bolezni. Bolnike se uspešno zdravi z antibiotikom penicilinom. Pri redkih posameznikih se streptokok razseje po krvi, povzroči ognojke po notranjih organih, vnetje možganskih ovojnic, pljučnico oziroma sepso. "Najpomembneje je, da bakterijo osamimo iz kužnin in uvedemo ustrezno protimikrobno zdravljenje. Posebej pozornim moramo biti pri okužbah kože in mehkih tkiv, če bolnik toži za zelo hudimi bolečinami in je videti bolan in pa pri okužbah žrela, zlasti če bolnik toži na močno otežkočeno požiranje ali na občutek težkega dihanja. Znaki meningitisa (ki pa je ekstremno redek) so podobni kot pri ostalih gnojnih menigitisih (glavobol, bruhanje, vročina in motnja zavesti). Tak bolnik seveda sodi nemudoma v bolnišnico na enoto intenzivne terapije," pojasnjuje infektologinja. 

dezurni@styria.media.si