Pomembna priporočila za varno dopustovanje tokrat predstavita urgentna zdravnica in pediatrinja, ki še posebej poudarita, kako pomembna je dobro pripravljena počitniška lekarna. Predstavita tudi, kako ukrepati ob najpogostejših zdravstvenih težavah.

"Potovalno lekarno si skušamo vizualizirati: kaj bomo potrebovali, če se udarimo, pademo, imamo povišano telesno temperaturo? To je lekarna, ki jo mora imeti vsak človek, tudi doma," pravi urgentna zdravnica Špela Baznik. "Pomembno je, da zdravila niso nekje v kovčku, ampak vedno pri roki, torej v ročni prtljagi," poudari. 

Foto: Profimedia Potujoča lekarna, zdravila

Počitniška lekarna naj vključuje:

• zdravila, ki jih redno jemljemo (za vsaj nekaj dni več, kot traja potovanje),
• analgetike in antipiretike (paracetamol, ibuprofen, naproksen),
• antihistaminike (tablete in mazila),
• razkužila, sterilne gaze, obliže, povoje, trikotno ruto in pinceto,
• kremo za zaščito pred soncem, kremo za po izpostavitvi soncu in hladilna mazila,
• zdravila proti potovalni slabosti, probiotike, rehidracijske praške.

Vsa zdravila morajo biti v originalni embalaži in hranjena na suhem in temnem mestu, pri temperaturi do 25 °C. Pediatrinja v ZD Kamnik Vlasta Kunaver ob tem opozarja, da moramo biti pri shranjevanju zdravil pazljivi, saj se avtomobili na poti hitro pregrejejo: "Na škatlicah običajno piše, katera zdravila lahko hranimo pri sobni temperaturi in katera morajo biti v hladilniku. Ni pa tako, da bi morali zdravilo zavreči takoj, ko se avto segreje, vendar kljub temu priporočamo previdnost."

Pomislite, kam potujete z otroki

Starši, ki potujejo z manjšimi otroki, morajo o njih razmišljati že, ko izbirajo počitniške cilje, pravi pediatrinja. "Pri malih otrocih je res pomembno, da mislimo nanje že, ko izbiramo počitniške cilje, predvsem zaradi potovalne slabosti in pomanjkanja naravne sence," dodaja. Otroka, ki slabo prenaša vožnjo, tako ne peljejo zelo daleč. Pozanimajo se, ali na plaži obstaja naravna senca, ki jo majhni otroci potrebujejo. Otroci v počitniški lekarni potrebujejo podobna zdravila kot odrasli, Kunaver pa staršem svetuje, da s seboj vzamejo tudi antihistaminik.

Ob potovanju v kraje z drugačnimi higienskimi standardi otroci ne smejo zaužiti svežega sadja ali zelenjave, ki je niso starši sami olupili ali temeljito umili. Otroci morajo piti samo ustekleničeno vodo oziroma vodo, ki je temeljito prekuhana. Pri tem je opozorila, da hrana v dragih hotelih ni vedno zanesljiva. "Mlajši, kot so otroci, bolj pozorni moramo biti, ker je za malega otroka dehidracija ob driski in bruhanju hitreje usodna kot pa za odrasle," je opomnila.

Pri otrocih je ključna previdnost pri:

• zaščiti pred soncem (pokrivala, primerna oblačila, izogibanje vročini),
• uživanju čiste vode in preverjene hrane,
• nadzoru pri kopanju v morju ali bazenih,
• ustrezni oskrbi ob pikih insektov, stikih z meduzami in ranah,
• spremljanju zdravstvenega stanja ob virusnih okužbah.

Če imajo otroci rane v predelu obraza, rok ali spolovila, si te zaslužijo pregled v lokalni počitniški ambulanti, je svetovala Kunaver. Če otrok zboli in se mu stanje kljub uporabi zdravil iz potujoče lekarne nekaj časa ne izboljša ali se mu celo poslabša, prav tako svetuje obisk zdravnika.

Kaj, če na dopustu zbolimo?

Ob pojavu zdravstvenih težav, kot so povišana temperatura, težave z dihanjem, bruhanje, piki žuželk, rane, izpuščaji, velja pravilo: opazujmo stanje, ne le termometra. Baznik je tako poudarila pomen samoopazovanja pri odraslih: "Če imate visoko vročino, bolečine v prsih, težko dihate ali imate krvavo drisko, ne čakajte in poiščite zdravniško pomoč," dodaja urgentna zdravnica. 

Pogoste zdravstvene težave na dopustu in kako ukrepati

• Sončarica: izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, pijte veliko tekočine, počivajte v senci.
• Piki žuželk: odstranite želo, uporabite antihistaminik, pri hujših reakcijah (zasoplost) nemudoma k zdravniku.
• Potovalna slabost: lahki obroki, gledanje v smer vožnje, potovanje ponoči.
• Virusne okužbe: počitek, hidracija, antipiretiki. Če se stanje slabša ali traja več dni, obiščite zdravnika.

Ob ožigu meduze najprej s palico ali plastično vrečko odstranimo pritrjene lovke. Rano speremo z morsko vodo in kasneje dlje časa grejemo z vročo vodo. Ukrepi pa se razlikujejo tudi od kraja počitnic. Meduze v Jadranskem morju namreč niso smrtno nevarne, drugod pa tudi so, je opozorila Baznik.

Foto: Bralka Meduza Portorož Če stopimo na morskega ježka, svetuje, da odstranimo bodice, ki štrlijo iz rane, in jo speremo z vodo in milom. Če se bodice v naslednjih dneh ne izločijo, ali se pojavi oteklina, rdečina in bolečina, obiščite zdravnika.

Klopa iz telesa čim prej odstranimo in mesec in pol pozorno opazujemo počutje in morebitne reakcije na koži.

dezurni@styria-media.si