Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa jih ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.

Ustavno sodišče je z delno odločbo odločilo le o delu pobude, ki se je nanašala na dodatno delo zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zavodih, in na delo zdravstvenih delavcev, ki so samostojni podjetniki. O preostalem delu pobude, ki se nanaša na več drugih določb navedenega zakona, bo ustavno sodišče odločalo posebej.

Poseg v pravico do proste izbire zaposlitve

Izpodbijana ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru 49. člena ustave, je pojasnilo ustavno sodišče. Odločitev so sprejeli soglasno.

Dodatno so pojasnili, da je skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, krepitev sistema javne zdravstvene službe. Ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja primerna, so zapisali.

Čeprav so lahko možni učinki izpodbijane ureditve zelo različni, to še ne pomeni, da izpodbijana ureditev ni primerna. Ustavnosodna presoja se ne more nanašati na zapletena strokovna vprašanja in zakonodajalec ima prosto polje presoje, kadar gre za zadeve s področja zdravstvene politike, verjame ustavno sodišče.

Vendar popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec, in da so bile ustrezno pretehtane rešitve, ki bi lahko pomembno omilile togost izpodbijane ureditve. Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe, so navedli. Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave, ki določa, da vsakdo prosto izbira zaposlitev.

Ustavno sodišče je določilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja ureditev, kot je veljala pred sprejemom novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Prav tako se ne uporablja prehodna določba novele, da soglasja javnim zdravstvenim delavcem ostanejo v veljavi največ 12 mesecev od uveljavitve novele.

Ustavno sodišče: "Omejitev dela zdravnikov s. p. v javni mreži je ustavno dopustna"

Predlagatelji ustavne presoje so izpodbijali tudi določbo, ki onemogoča zdravstvenemu delavcu, da bi kot samostojni podjetnik opravljal storitve v mreži javne zdravstvene službe. Ustavno sodišče je presodilo, da sicer posega v pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je varovana v okviru prvega odstavka 74. člena ustave, vendar pa se ta pravica lahko omeji zaradi javne koristi.

V presoji te javne koristi so tako ustavni sodniki ugotovili, da je cilj določb, da bi zdravstvene storitve v javni mreži izvajali praviloma zdravstveni delavci v delovnem razmerju z delodajalcem, ker ta način dela omogoča najintenzivnejšo vključitev v delovni proces. "Javna korist je zato v krepitvi sistema javne zdravstvene službe," so pritrdili zakonodajalcu.

Medtem so negativne posledice posega bistveno manjše, ker izpodbijana ureditev samostojnim podjetnikom le zožuje potencialni trg storitev na način, da omejuje izvajanje tistih storitev, ki se izvajajo znotraj mreže javne zdravstvene službe. Svobodne gospodarske pobude pa ni mogoče razumeti tako, da bi posameznemu subjektu morala zagotavljati delo ali dejavnost oziroma želen tržni položaj. Poleg tega ni mogoče spregledati, da lahko zasebni zdravstveni delavci še vedno delajo v javni zdravstveni mreži, če pri tem nastopajo v tem svojstvu, torej kot zasebni zdravstveni delavci (ne kot samostojni podjetniki), so opozorili sodniki. Ker so koristi presojanega posega večje od negativnih posledic, ta izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo, so presodili.

Spomnimo

Državni zbor je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Z novelo so razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar je ključen korak zdravstvene reforme.

Bojana Beović: "Zdravniki so veseli"

Po novici o odločitvi Ustavnega sodišča o zakonu o zdravstveni dejavnosti se je odzvala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović: "Odločitev slovenske zdravnike zelo veseli, ker je odpravljen del člena zakona, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj." Spomnila je, da so pred sprejemom novele opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep.

Foto: Posnetek zaslona Bojana Beović

Po besedah Beović se je ustavno sodišče strinjalo tudi, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih."Ta regulacija že obstaja, zdravniki imajo za delo pri drugih izvajalcih, bodisi v javnem sistemu, koncesionarjih bodisi v tržni dejavnosti soglasja. Da soglasje pridobijo, morajo opraviti dovolj dela pri svojem matičnem delodajalcu, pač skladno s pogodbo o delu kot katerikoli zaposleni. Tako da kakšno izrecno dodatno ločevanje pravzaprav ni smiselno," je pojasnila. "Pri tem je treba vztrajati, to je treba uveljavljati. Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je povedala.

"Še bolj pa me veseli, da ne bo zaradi te novele prihajalo do nedostopnosti zdravnikov, podaljšanja čakalnih dob, situacij, ko se določeni posegi v Sloveniji več ne bodo izvajali ... To je odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom," je dejala. Upa namreč, da bo po odločitvi ustavnega sodišča več zdravnikov ostalo v zdravstvenem sistemu, "mogoče lahko malo optimistično računamo, da se bo vrnil tudi kdo, ki je že odšel", je dejala.

Po njenih besedah ni pametno omejevati dela tam, kjer ga v Sloveniji zelo potrebujemo. "V Sloveniji zdravnikov ni toliko kot marsikje drugje v zahodnem svetu, tudi če število narašča, pa je res tudi, da narašča število potreb pri dolgoživem prebivalstvu, ki potrebuje vedno več zdravstvenih storitev. Tako da zbornica ves čas poudarja združevanje vseh sil, da priskrbimo dovolj zdravstvenih storitev za prebivalce Slovenije, ki jih potrebujejo," je ponovila.

V teh dneh bo po napovedih ministrstva šla v javno razpravo tudi metodologija izračuna obremenjenosti za zdravstvene delavce. Na zbornici po besedah Beović s tem niso seznanjeni, saj zbornica v pripravo pravilnika ni bila vključena. Ob tem je opozorila, da je zdravniško delo, podobno kot nekatera druga dela, zelo težko meriti. "Vsak predstojnik pravzaprav ve, kdo je tisti, ki opravi dovolj dela pri tipu storitev, ki jih opravljajo, pri obsegu storitev, ki jih opravljajo, nazadnje obstaja tudi uredba, torej število storitev, ki naj bi jih določen zavod opravil in to mora biti opravljeno," je ob tem še dejala Beović.

Sindikat Fides pozdravlja odločitev o neustavnosti člena zakona o zdravstveni dejavnosti

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides pozdravlja odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih. Odločitev razumejo kot potrditev njihovega stališča o škodljivosti zakona, pričakujejo pa, da bo državni zbor pri pripravi novih rešitev prisluhnil tudi stroki.

Ob tem opozarjajo tudi na to, da je odločitev sodišča potrditev protiustavnosti in škodljivosti, na kar so s stroko opozarjali že v času zakonodajnega postopka, so zapisali v izjavi. "Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu," so še poudarili v Fidesu in dodali, da naj to služi kot opozorilo državnemu zboru, da se "zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic".

Vrtovec: "Golobovo vlado je pri urejanju zdravstva vodil ideološki boj proti zdravnikom"

Predsednik NSi Jernej Vrtovec v odločitvi ustavnega sodišča vidi pritrditev, da je vlado Roberta Goloba pri urejanju zdravstvenega sistema vodil ideološki boj proti zdravnikom, ne pa skrb za bolnike. Po navedbah Vrtovca je z odločitvijo ustavnega sodišča padel temelj zdravstvene reforme, in sicer ločevanje javnega in zasebnega zdravstva.

"V NSi smo imeli torej prav, ko smo opozarjali, da je fokus povsem zgrešen. Ukvarjati bi se morali z odpravljanjem čakalnih dob, z izboljševanjem organizacije in poslovanja zavodov, privabljanjem kadra. Namesto tega se je Golobova vlada spustila v vojno z zdravniki in iz njih napravila razredne sovražnike," je zapisal na družbenem omrežju X. 

Dodal je, da so posledice že tu, saj javno zdravstvo zapuščajo vrhunski specialisti, čakalne dobe se daljšajo, zakon pa je torej tudi pravno oporečen, celo neustaven. "Pričakujemo, da pristojni prevzamejo odgovornost in delo prepustijo kompetentnejšim od sebe, preden javno zdravstvo dokončno razpade," je zapisal Vrtovec.

Po navedbah Vrtovca je za NSi prioriteta jasna, in sicer da dobi bolnik zdravstveno storitev, ko jo potrebuje. Da bi to dosegli, je treba po njegovih navedbah ponuditi vse razpoložljive zmogljivosti v zdravstvu, storitve pa naj plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) "iz visokih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki jih v blagajno ZZZS plačujemo državljani". 

V SDS molčijo

V SDS se za zdaj na odločitev ustavnega sodišča niso odzvali. Vodja poslanske skupine Jelka Godec je na omrežju X zapisala le, da jih po marcu 2026 čaka veliko dela, s čimer je spomnila na prihajajoče državnozborske volitve, ki bodo 22. marca.

dezurni@sytria-media.si