Zemlja v stanju rastlinjaka

Foto: Profimedia Zemlja
Kaj bi se zgodilo, če bi naš planet prestopil to točko ...
Oglej si celoten članek

Dvig globalne povprečne temperature za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo bi že lahko sprožil sistem povratnih zank, ki bi Zemljo potisnili v tako imenovano stanje rastlinjaka, so ta teden posvarili raziskovalci. Če planet prestopi določeno točko, se ne bo več mogoče izogniti številnim katastrofalnim posledicam.

Taljenje ledu, ogrevanje morij, spreminjanje oceanskih tokov, umiranje gozdov in drugi pojavi bi lahko v učinku domin Zemljo potisnili v stanje rastlinjaka. V takem stanju kakršnakoli prizadevanja človeštva za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ne bi več spremenila stanja - temperatura bi se dvignila za štiri do pet stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Novo raziskavo je opravila mednarodna ekipa raziskovalcev, ki je v prispevku za znanstveno revijo Proceedings of the National Academy of Sciences združila pričakovane učinke desetih procesov, ki jih sprožajo podnebne spremembe, vključno s sproščanjem metana iz sibirskega permafrosta ter taljenja ledu na Grenlandiji. Med drugim so posvarili pred dvigom morske gladine za deset do 60 metrov.

Za 0,17 stopinje na desetletje

Zemlja v stanju rastlinjaka bi bila izven nadzora in nevarna številnim prebivalcem, navaja članek. Številni deli planeta bi postali nevzdržni za življenje. Točka preloma bi lahko nastopila že pri zvišanju povprečne globalne temperature za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo - doslej se je ozračje že segrelo za eno stopinjo Celzija in se segreva za 0,17 stopinje na desetletje.

Pariški podnebni sporazum, dosežen leta 2015, predvideva omejitev dviga globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija in prizadevanja za omejitev na 1,5 stopinje. Če se bo planet segrel za dve stopinji, raziskovalci svarijo, da morda te temperature ne bo mogoče vzdrževati, pač pa se bo sprožil sistem povratnih zank in planet segreval še naprej.

Strokovnjaki iz inštituta za raziskovanje podnebnih učinkov iz Potsdama, univerze iz Koebenhavna in avstralske nacionalne univerze sicer priznavajo, da so njihove ugotovitve negotove, saj imamo zelo malo raziskav o učinkih nekaterih procesov, prav tako pa človeštvo še vedno odkriva nove in nove povratne zanke. "Raziskave se morajo osredotočiti na ocenjevanje tveganj, kakor hitro je mogoče," je opozoril prvi mož inštituta iz Potsdama Hans Joachim Schellnhuber.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 2

  • 09:36 13. Avgust 2018.

    Dokler bo potekalo brezglavo izsekavanje najstarejsih gozdov, nam ni pomoci vec. Noben podnebni sporazum ne pomaga. Davek na CO2 pa ...

  • 09:56 12. Avgust 2018.

    Je be se kapitalistom za ta planet, ljudje smo pa tako ali tako samo ovce

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.