E-Life
128 ogledov

10 vročih potrošniških trendov do 2030

1/4
Ericsson je izdal svoje deseto poročilo ConsumerLab 10 vročih potrošniških trendov, ki predstavlja potrošniške napovedi glede vloge povezljivosti pametnih naprav in strojev v prihajajočem desetletju. Te se bodo zrcalile v razvoju novih področij, ki bodo omogočila kaljenje novih storitev, predvsem na področju implementacije danes še neznanih storitev 5G v pametnih omrežjih za končne potrošnike.

Raziskava »10 vročih potrošniških trendov 2030« sloni na dolgoročni tradiciji proučevanja trendov in predstavlja pričakovanja in napovedi 50 milijonov zgodnjih uporabnikov tehnologij, ki prihajajo iz 15 največjih svetovnih velemest.

Vprašani so v raziskavi ocenili 112 konceptov povezljivih pametnih naprav in jih razvrstili glede na kriterije, ki so izpostavljali tako človeški vidik kot tudi racionalne dejavnike. Rezultat je pričujoč pregled 10 ključnih vlog, ki naj bi jih povezljive pametne naprave prevzele v naših vsakodnevnih življenjih do leta 2030. Predstavljeni trendi tako orisujejo specifične vloge, ki jih bodo naprave prevzele v prihodnje.

V Sloveniji med predstavljenimi trendi v prihodnosti lahko izstopajo predvsem zahteva potrošnikov po neprekinjeni povezljivosti in želja po robotiziranih soseskah, komentira Aleksandar Todorovski, direktor Ericsson Slovenija, in dodaja, da bo za njihov razvoj ključna prav tehnologija 5G: »5G je v Sloveniji že realnost, potrošniki pa bodo tisti, ki bodo s pomočjo te tehnologije in s svojim povpraševanjem ter idejami ustvarjali trende prihodnosti. Robotizirane soseske, ki bodo v prvi vrsti zagotavljale varnost ljudi, se tako lahko uresničijo v zelo bližnji prihodnosti tudi pri nas, in sicer kot nadgradnja koncepta pametnih mest, ki ga razvijajo že številna slovenska podjetja.«

 | Avtor:

10 vročih potrošniških trendov do 2030

Robotska telesa: 76 % potrošnikov napoveduje, da se bomo kmalu lahko zanašali na pametne obleke za podporo telesne drže med vsakodnevnimi aktivnostmi. Prihodnost gibanja in pravilne telesne drže se tako skriva v eksoskeletih, ki bodo temeljili na vse cenejših čipih UI, lažjih baterijah in omrežjih 5G.

Angeli varuhi: Tri četrtine vprašanih verjame, da bodo varuhi zasebnosti v prihodnje upravljali osebne podatke na način, da bodo ti pustili minimalni digitalni odtis, preslepili nadzorne kamere in zatrli elektronsko vohljanje. Omrežni sledilci predmetov, ki bodo našli ukradene ali izposojene stvari, bodo postali naši pametni skrbniki, uporabljala pa bi jih večina vprašanih.

Robotske soseske: 78 % vprašanih verjame, da bodo alarmi v soseskah medsebojno povezani in bodo ob potencialnih grožnjah lahko opozorili tudi sosede. Avtomatsko povezovanje bo okrepilo varnost sosesk in posledično tudi sosedsko kolegialnost v realnem življenju, ne zgolj virtualno.  

Trajnostni roboti: Vremenski pojavi bodo v prihodnje prešli v ekstreme. 82 % vprašanih verjame, da bodo naprave kmalu omogočale izmenjavo informacij in nas pravočasno opozorile na prihajajočo točo, hudournike ali druge izjemne vremenske pojave. Prav tako je skrb vzbujajoča dostopnost globalne populacije do pitne vode. Polovica vprašanih verjame, da bomo do leta 2030 lahko uporabljali naprave za prečiščenje vode, ki se bodo samodejno prilagodile novim onesnaževalcem in se učile novih shem čiščenja z izmenjavo podatkov z drugimi čistilnimi napravami.

Domači uradniki: Neprekinjeno delo od doma bo prihodnost, ki jo je pandemija COVID-19 že letos prinesla v globalna mesta. Nekateri to vidijo kot prisilo, spet drugi s tem prihranijo dragocen čas prevoza v in iz službe, vsi pa se strinjajo, da delo od doma predstavlja nove izzive. 79 % vprašanih verjame, da bodo pametni zvočniki okoli domače pisarne kmalu projicirali zidove, ki preprečujejo hrup. 9 od skupno 10 zaposlenih bi uporabljalo medsebojno povezane pametne pisarniške sisteme v domačem okolju, a obenem 6 od skupno 10 zaposlenih meni, da bi ti lahko nanje vplivali negativno. Službeni izzivi ne bodo izginili, pričakujemo pa lahko njihov zasuk v nove smeri.

Pojasnjevalci: Razumevanje strojnega učenja naprav je za mnoge neznanka. Prav zato obstaja zahteva po razumevanju tehnologije, ki naj bi v prihodnje pojasnjevala uporabnikom, kako je prišla do določenih rezultatov. 86 % vprašanih pričakuje, da bodo aplikacije na pametnih telefonih uporabnikom pojasnile, katere osebne podatke shranjujejo in kako bodo ti uporabljeni. 46 % uporabnikov virtualnih asistentov verjame, da bo to področje do 2030 tudi pravno urejeno. Finančno področje prav tako mnogim predstavlja izziv. Več kot 8 od 10 vprašanih napoveduje, da bodo managerski sistemi za upravljanje financ pojasnjevali, kako se upravljajo naše investicije.

 | Avtor:
Neprekinjena povezljivost: Pandemija nam je razkrila, kako odvisni smo od povezljivosti, kljub temu pa ta pogosto ni optimalna. 83 % vprašanih verjame, da nas bodo pametni lokatorji signala do 2030 vodili do točk z optimalno pokritostjo tudi v gneči. Naprave se bodo pametno prilagodile vsakršnemu signalu v okolju, pri čemer bo uporaba mobilne, brezžične ali fiksne povezljivosti postala nepomembna. Povezljivost tako ne bo več vezana le na domače okolje, ampak bo postala samoumevna tudi na ulicah.  

Robotski nepridipravi: Digitalna tehnologija lahko v napačnih rokah predstavlja tudi tveganja za zlorabo v kriminalne namene. 93 % prašanih meni, da bo do leta 2030 na voljo že vsaj en model zločinskega robota, ki ga bo mogoče naučiti različnih veščin, med drugim vlomov ali tatvin. 37 % današnjih uporabnikov UI verjame, da bo človek v prihodnje robote uporabljal v zle namene. Roboti bodo nevtralni, a težava je v človeški naravi in odgovornosti posameznikov, ki te robote upravljajo. Zahteva po standardiziranem pravnem in etičnem okvirju uporabe UI postaja vse bolj nujna.

Ustvarjalci medijskih vsebin: Avtomatizirani sistemi danes dinamično prevajajo spletne strani v različne jezike ter zbirajo in urednikujejo novice. Vzpostavlja se tekma med človeškimi ustvarjalci vsebin in napravami, predvsem v segmentu upravljanja vsebin. Človek še vedno zmaga po priljubljenosti na področju glasbe in filma (65 % vprašanih meni, da bodo še naprej raje poslušali avtorsko glasbo in ne robotske, 60 % pa podobno meni za filme). Drugače je v svetu video igric, kjer si 62 % igralcev želi, da bi igralne konzole same ustvarile novo igro glede na pretekla vedenja uporabnika. Visok je tudi odstotek tistih, ki si želijo virtualne podpore prodaji (57 %), ne da bi se ob tem morali obrniti neposredno na prodajalca.

Robotski nadzorniki: Elektronske naprave pospešeno zbirajo naše osebne podatke in spoznavajo naša vedenja ter se ob tem zanašajo na svoj praktično neskončen spomin. Osebna priporočila so prav zato vedno boljša, samostojno razmišljanje pa skorajda nepotrebno. 76 % vprašanih meni, da bomo v naših domovih do 2030 že imeli upravljalce doma, osnovane na UI, ki bodo vodili gospodinjstva in bodo povezani z našimi osebnimi ter družinskimi napravami. Kava bo torej skuhana pravočasno, čeprav si bomo v sklopu jutranje rutine privoščili nekoliko daljši tuš. 74 % celo meni, da bodo nosljive naprave nadzorovale naše konzumiranje alkohola ob večerih zunaj in pravočasno blokirale plačilne kartice ali avtomobil, če bo to potrebno. Polarizacija mnenj glede naprav, ki bi lahko nadzorovala naša življenja, bo neizbežna. 71 % vprašanih je naklonjenih takšni prihodnosti do leta 2030, medtem ko ji 61 % nasprotuje. Najdejo pa se tudi pozitivni vidiki. 7 od 10 vprašanih verjame, da bodo družbena omrežja s pomočjo UI razumela našo osebnost in oblikovala krog prijateljev, ki bo dober za naše psiho-fizično zdravje.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.