Pametni traktorji sejejo semena, droni s senzorji nadzirajo pridelke ali sledijo živini med pašo, majhni roboti pa molzejo krave in jemljejo vzorce, da izračunajo, koliko zalivanja, katera gnojila ter pesticide je treba uporabiti in kje. Ne, to ni prizor iz znanstvenofantastičnega filma ali napovedovanje oddaljene prihodnosti, veliko podobnih tehnoloških inovacij že danes najdemo v pilotnih projektih na sodobnih kmetijah. Sproten nadzor pridelka in živine je za pridelavo kakovostne hrane namreč vse pomembnejši, najsodobnejše mobilne tehnologije pete generacije, nasledniki današnjega LTE/4G, pa bodo pridelovalcem omogočile še boljšo in hitrejšo komunikacijo ter tako še dodatno pripomogle k razvoju ene najpomembnejših gospodarskih panog.
Malenkosti, ki naredijo ogromno razliko
Na kmetijstvo lahko odločilno vplivajo že majhne spremembe. Denimo nepričakovano visoke ali nizke temperature, pomanjkanje vlage ali daljše deževje, bolezni in druge težave s pridelki pa navadno odkrijemo šele, ko je škoda že nastala. Da bi se neljubim presenečenjem čim bolj izognili, kmetje danes za zdravstven nadzor, krmljenje in sledenje živine ali merjenje in spremljanje okoljskih razmer, kot so padavine, vsebnost vode, hranil in temperature tal, uporabljajo najsodobnejše tehnologije in tudi v Sloveniji pri tem ne zaostajamo. Čebelarska zveza denimo je v sodelovanju s Šolskim centrom Celje in podjetjem Medijska produkcija Almedia na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA že pred skoraj dvema letoma javnosti predstavila pilotni projekt Čebelarjenje VR/Beekeeping VR. Aplikacijo navidezne resničnosti, ki je trenutno sicer namenjena izobraževanju, a jo bo z novo tehnologijo 5G mogoče kmalu nadgraditi.
Senzorji, povezani s 4G, ki deluje s hitrostjo do 100 Mb/s, v kmetijstvu torej niso tako neobičajni, kot bi morda mislili. Kaj bi potem lahko pomenil prihod tehnologije 5G, zasnovane tako, da naj bi s hitrostjo do 10 Gb/s še bistveno bolj povečala hitrost in odzivnost mobilnih omrežij? Namesto, da bi celotno polje obravnavali enako, bodo lahko kmetje vsaki vrsti rastlin dali točno tisto, kar zahteva, za to pa je ključnega pomena zanesljiva komunikacija med človekom, napravami in stroji.
Učinkovitejše vodenje in večji donosi
Prav povečana moč računalnikov ter zbiranje podatkov sta gonilni sili razvoja in uporabe umetne inteligence. Vendar je treba podatke za analizo dobiti tam, kjer so, in s 5G bodo lahko kmetje na polja ter v hleve namestili še več senzorjev za sledenje še več podatkovnim točkam. Z dostopnejšo pasovno širino in naprednimi antenskimi tehnologijami pa bo 5G omogočil tudi boljšo povezljivost teh naprav tako med seboj kot z enotnim centralnim krmiljenjem in hitrejši prenos podatkov, zakasnitev 1 milisekunda ali manj pa je ključna za razvoj aplikacij, ki zahtevajo povratne informacije v realnem času.
Z zanesljivo ter stabilno povezavo bo 5G tako omogočil takojšnjo obdelavo neverjetnih količin informacij, ki bodo s pomočjo kmetijskih platform združene s celovitimi sistemi za upravljanje informacij v oblaku, in umetna inteligenca bo lahko delala tisto, v čemer je dobra – na podlagi opazovanja in hitre analize vzorcev bo kmetom omogočila učinkovitejše vodenje operacij ter s tem zboljšanje donosa.
Zmagovalna sinergija
Pametno kmetijstvo, nadgrajeno s 5G, bo kmetom torej omogočilo zbiranje podatkov na daljavo, kar je zelo dobrodošlo za velika kmetijska posestva, ki jih je težko nadzorovati. S pomočjo tehnologije bi se namakalni sistemi tako lahko vklopili v najbolj optimalnem delu dneva, živina pasla na prehransko najbolj optimalnih območjih, količina gnojil pa bi bila pametno razporejena.
Večja informiranost pa s seboj prinaša večjo učinkovitost, izboljšanje energetske varčnosti kmetovanja ter manjšo obremenitev okolja, s pomočjo brezpilotnih letal ali samovozečih traktorjev ter upravljanjem težke mehanizacije in strojev na daljavo, pa bo bistveno bolj poskrbljeno tudi za varnost.
Toda našteto še ne pomeni nujno tudi manjšega števila zaposlenih, le različne nove vloge bodo prihajale nekoliko bolj v ospredje. Tako se bo zagotovo povečalo povpraševane po analitiki podatkov in upravljanju kmetij. Končni rezultat pa? Zmagovalna sinergija ekološkega kmetovanja z večjo količino in boljšo kakovostjo pridelkov. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo namreč ocenjuje, da bomo do leta 2050, zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, potrebovali 70 odstotkov več hrane kot leta 2009. Zato bo napredek v kmetijstvu pomemben, razvoj tehnologije, podprte s 5G, pa nujen.
