Občutljivi senzorji za domačo uporabo zbirajo informacije in jih po mobilnem omrežju prenašajo v opozorilni sistem, ki pomaga preprečevati nesreče, kot so uhajanje plina, dima ali vode. Sistemi za spremljanje in pomoč na daljavo tako podnevi in ponoči povezujejo običajna ali oskrbovana stanovanja z najbližjim domom starejših in lokalno nadzorno ter reševalno postajo.
Starejši se z zdravniki o svojih težavah lahko kadar koli pogovorijo kar z videoklicom iz dnevne sobe ter se tako posvetujejo o telesnih spremembah in vprašanjih, ki jih skrbijo, dogovorijo za izdajanje receptov, imajo dostop do izvidov in za 24 urno spremljanje njihove kronične bolezni je poskrbljeno - vse to seveda prav tako »na daljavo«. Ni mogoče?
Navsezadnje inovacije na področju medicinskih naprav in aplikacij že danes omogočajo vsakodnevni vpogled v našo telesno pripravljenost in vitalnost. Senzorji v zapestnih urah, nakitu, obližih in vse do pametnih majic, tako zbirajo celo vrsto podatkov o našem zdravstvenem stanju, od količine in globine spanca do srčnega utripa in ravni sladkorja v krvi.
Pametne naprave in za starejše posebej prilagojene rešitve pa jim ob tem pomagajo še, da samostojno opravijo vse druge vsakdanje izzive in ostalim družinskim članom, da so hitro ter preprosto povezani s svojimi ljubljenimi. Vedo, kako se počutijo, če potrebujejo pomoč ali želijo samo klepetati.
Za tretjino manjši stroški zdravljenja
Ne, to ni prihodnost. Na nek način je to že preteklost, saj opisujemo pilotni projekt "Varnejše življenje", ki so ga lokalne oblasti v italijanskem Bolzanu izvedle leta 2011. In zakaj je tako pomemben? Svetovno prebivalstvo se stara. Skoraj vse države na svetu se namreč spopadajo s povečevanjem števila ter deleža starejših.
Napovedi jasno kažejo, da se bo trend naraščanja v naslednjih desetletjih še pospešil. Najnovejše poročilo Evropske komisije o staranju tako napoveduje, da se bo delež starejših od 65 let in več, do leta 2060 povzpel na skoraj 30 odstotkov. Pri čemer bo EU prešla s približno štirih na samo dve delovno sposobnih oseb na vsakega starejšega od 65 let.
In globok družbeno-ekonomski vpliv tega premika se čuti že danes. Zato si odločevalci prizadevajo oblikovati politike ter najti inovacije in rešitve, ki bodo prilagojene novemu družbenemu scenariju. Vertikalna preobrazba družbe in gospodarstev pa se na srečo ujema z drugim procesom - trendom digitalizacije, ki ga spodbujajo mobilna omrežja naslednje generacije. Z zanesljivo in osupljivo hitro povezljivostjo, kar bo pomembno dvignilo tudi kakovost našega življenja v pozni starosti.
Prav to je namreč pokazal omenjeni pilotni projekt v Bolzanu – ob večji varnosti se je zaradi velike količine zbranih podatkov izboljšalo ali ostalo stabilno tudi zdravstveno stanje pri več kot polovici starejših udeležencev projekta. Pri več kot 80 odstotkov tistih, ki so zdravniško pomoč poiskali s pomočjo računalnika, pa se je pokazalo znatno izboljšanje. Analiza je tako pokazala, da bi lahko sistem pomagal zmanjšati stroške zdravljenja in zagotavljanja varnosti na domu kar za tretjino.
Inteligentna pomoč
Rezultat bolonjskega projekta je tako brez dvoma jasen – da je lahko nova generacija mobilnih tehnologij v kombinaciji s pametnimi napravami ključ do dolgega neodvisnega življenja starejših. Internet stvari bo namreč povezal milijarde pametnih predmetov in na novo opredelil skoraj vse vidike našega vsakdana, od gospodinjstva do organizacije družbe ter gospodarstva. Če ta scenarij prenesemo še v kontekst, kjer je širokopasovna povezljivost s hitrostjo do 10 gigabitov na sekundo na voljo skoraj povsod, se resnično odpre svet priložnosti za ustvarjanje starostnikom prijaznega okolja.
Šele s prihodom 5G in izjemno nizko zakasnitvijo ter povečano zanesljivostjo pa bo dejansko mogoč tudi prenos dotika, za človeka tako pomembnega občutka. Uporaba vidnih dražljajev, zvoka in dotika hkrati, še dodatno odpira paleto novih, vznemirljivih priložnosti za pomoč starajoči družbi. In to v različnih kontekstih, od zdravstvenega varstva in pametne nege na daljavo, poglobljenega doživljanja kulture in umetnosti do prenosa znanja na daljavo tistim, ki želijo čim dlje aktivno nadaljevati s svojim delom.
Ker uresničitev zastavljenih ciljev ne bodo zahtevale drage naložbe, saj bodo storitve za starejše v veliki meri odvisne od infrastrukture, ki jo za približevanje vseprisotni povezljivosti uporablja celotna družba, se tako resnično zdi, da nas varna in zdrava prihodnost čaka že jutri. In ker si takšno vključujočo družbo, v kateri so resnično vsi povezani, želimo, proti njej, z implementacijo ključnih tehnologij, stopamo odločno.
