Nedeljski koncert v Orto baru je ustrezal značilnostim dneva. Splitski instrumentalni raperski šesterec T. B. F. nam je postregel z lahkotnim rapom.
Od začetka glasbene poti leta 1990 so ustvarili štiri studijske plošče. Tokrat so predstavljali konec lanskega leta izdani album Galerija Tutnplok, katerega posebnost je med drugim tudi predstavitvena knjižica mladih splitskih umetnikov. Ob zibanju navzočih obiskovalcev, ki je dejansko spominjalo na ritem pozibavanja ladje, se je na odru zibal tudi bend. Počasno stopnjevanje je pripeljalo do vrhunca njihove energičnosti, do komada Heroyix. Ponovni, že tretji letošnji obisk načrtujejo že 29. maja, ko bodo nastopili v Cvetličarni Mediapark.
Prevod intervjuja:
►Koncept vaše najnovejše četrte plošče Galerija Tutnplok za vas predstavlja totalno uničenje temeljnih načel in principov svega. Iz kje izhaja ta ideja in kaj pomeni?
Mladen: Tako, tako, za začetek… Ta stvar Tutnplok, mi smo jo uporabljali pred sedmimi, osmimi leti, v nekih intervjujih kot šalo. To sedaj nima več veze s to zgodbo. Izbrali smo jo zato, saj bi nam sicer počila glava od razmišljanja, kako bi se ta galerija imenovala. Hoteli pa smo, da bi se ljudje o naslovu spraševali. Zanimivo pa je tudi, da imata obe besedi enako število črk in tvotita lepo simetrijo. Tako, da nima neke te trapaste filozofije.
► Videospot za komad Đita ste posneli preprosto, z mobitel kamero. Kako je na vašo idejo odreagirala založba Menart?
UN: Super. Ni jim bilo treba plačati veliko denarja za spot (smeh).
M: To jim je bilo najbolj všeč od vsega.
► O čem govori komad?
M: To je neka “folk represent free style” zadeva, ki tu in tam spominja na aktualne neprijetnosti tega sveta, ki nas pripravijo do tega, da gremo na potovanje, in se nikoli več ne vrnemo.
► Galerija Tutnplok je bil album eden izmed najbolj pričakovanih albumov na hrvaški sceni.To dokazuje tudi nominacija za nagrado Porin, saj ste nominirani kar šestkrat. Kaj vam pomenijo nominacije?
M: Ne razmišljamo o tem Porinu. Na začetku je bila ta nagrada interesantna stvar, ki bi danes morala pomeniti veliko več kot dejansko pomeni. Problem je v tem, ker je bilo vmes veliko nečistih poslov, dostikrat se je zgodilo, da so bili vedno bolj podpirani varovanci žaložbe Croatia records, zato je prišlo do nepravilnosti v kategorijah. To se nikoli ne more tako deliti, na “to ladjico” in na “drugo ladjico”. Nas je to na začetku živciralo, zato smo kritizirali, ampak a tako nas kot veliko drugih izvajalcev je utrudilo razmišljanje o tem Porinu. Ko nas je začelo “boleti” za to stvar, so nam pa pa dali 5 nominacij, in sedaj nas vsi sprašujejo o tem. Mi o tem ne razmišljamo, imamo pa polno nekih nominacij. Na prireditev bomo prišli, in če nam dajo kaj, nam dajo, če ne, pa tudi prav. Nima veze.
► Se vam zdi, da komercialni uspeh vpliva na delo v skupini?
M: Ne. Mi smo vedno isti. Ne kalkuliramo z ničemer. Imamo neko komercialno noto, ki ni forsirana. V resnici poslušamo vso glasbo, če se nas kaj dotakne, se nas dotakne, potlej pa ni važno… ne vem, Rage against the machine, BDP ali pa Ivo Robič (smeh).
► Leta 2003 ste recimo na splitskem festivalu ste dobili nagrado za najboljši tekst. Katera nagrada vam več pomeni, katera ima večjo vrednost v vaših očeh?
M: Ne vem, daj ti reci kaj misliš…
LUKA: Na splitskem festivalu smo dobili majhni kovinski kipec, Porin pa je velika steklena zadeva. Je težka in zasede veliko prostora v vitrini, zato mi je ta dražja, poleg tega se na njej kasneje nabira manj prahu.
► Včasih ste začeli z uporabo “samplov” pri glasbi, kar pa se razlikuje od ustvarjanja podlage običajnega raperja. V čem je razlika?
M: V čem je razlika? Hmmm… mi smo prišli tako v ta svet glasbe, hoteli smo klasični rap album, istočasno smo se učili, kaj so to “sampli” in “sampliranje” v splitskih okvirih. Okoli nas je bil svet igranja in bendov, tako da smo bili tu prvi in smo to sami odkrivali. Ta pot pa nas je vlekla k živemu igranju. Začeli pa smo poslušujoči rap in si kasneje razširili glasbena obzorja. Nikoli pa nismo poslušali drugih izvajalcev na podlagi podobnosti svoje glasbe. Nekaj časa smo poskusili nastopati z matricami, ampak se ni obneslo, saj nam je bilo z bendom vedno veliko lepše. Na koncu pa je bilo treba spojiti te dve stvari.
► Omenil si Rage against the machine. Kako komentiraš povratek benda po sedmih letih?
M: Jaz sem skrajno presrečen, saj so za moje pojme eden najboljših bendov, njihov koncert (v Ljubljani) je bil eden najboljših v mojem življenju. Vesel sem, če bodo ostali skupaj. Cel čas pa čakam tudi, da izide solo plošča Zacka (pevec RATM).
► Eden izmed projektov, ki ste se jih kot bend lotili, je to, da ste snemali neke bizarne trash horror skeče. Za kaj je šlo natančneje?
U: Niso ravno trash horror…
M: (Smeh) Ja, niso… samo nekaj epizod je bilo trash horror. Ni to sedaj nekaj šokatnega..
► Je bilo smešno?
M: To je bilo za ljubitelje Month Pitona in Nadrealista. Ta tip humorja in skečev nas je zabaval, imeli smo ekipo, ki je razumela našo zgodbo, in tako smo snemali. Naredili smo nekaj demo primerkov teh skečev, ponudili neki produkcijski hiši s ponudbo, da skupaj naredimo nekaj.
► Za besedilo komada Fantastična pravite, da je običajna ljubezenska zgodba z neobičajnim koncem? Kakšen konec je to?
M: Neočičajni?
L: Kupite album, poslušajte in zvedeli boste (smeh).
M: Konca ti ne morem razkriti.
L: … ali pridite na koncert in boste zvedeli. Trapasto je, da govorimo o tem, sploh za ljudi, ki komada ne poznajo.
M: Poanta je v tem, da ko pridemo do konca… nima smisla. Treba je poslušati pesem.
