Po mnenju Zakrajška nevarnost za to tiči v majhnosti gospodarstva in razmeroma nelikvidnem finančnem sistemu.
Zakrajšek na vprašanje, koliko časa ima Slovenija.
Pomembno je, da se pripravi kredibilen načrt, da se reforme razdelijo medgeneracijsko.
Finančni trgi in trgi obveznic gledajo dolgoročno, ne na to, kaj se zgodi danes. Časa pa lahko zmanjka zelo hitro.
Na vprašanje, ali se sindikati ne zavedajo tega scenarija, je Zakrajšek dejal, da se ga ne. "Tudi če se, jih to ne zanima. Imajo, na žalost, en sam cilj – popleniti vse, kar se da, danes. Ne skrbi za jutri, živi za danes!"
Pahorju in Križaniču: Sprijaznita se z realnostjo
Premierju Borutu Pahorju in finančnemu ministru Francu Križaniču zato svetuje, naj se sprijaznita z realnostjo in resnico.
"Ne opirajta se ne perverzne in povsem diskreditirane gospodarske ideje. Nalijta čistega vina Slovencem, pokažita realno stanje, kje so potrebne reforme, predlagajta realne, ambiciozne načrte."
Kot prvo bi morala Pahor in Križanič po mnenju Zakrajška zagotoviti umik države iz večine finančnega sistema, Telekoma in večine državnega premoženja in sprejeti precej poenostavljen davčni sistem, ki bo znižal davke na kapital in zmanjšal dohodke. In kot tretje predlaga reformo dela oziroma prožnejši trg dela.
Zakrajšek o nevarnosti znižanj bonitetnih ocen za SlovenijoZelo hitro se lahko znajdemo na robu. Kaj, če se zdaj zgodi, da svetovna gospodarska rast malo zaškripa, v Nemčiji se gospodarsko zaupanje zmanjša, slovenski izvoz upade? Manj bo prihodkov, plačali pa bomo višjo ceno za zaupanje. To pomeni, da bi imeli še slabšo perspektivo ... Gre za načelo snežene kepe. To je potem zelo težko ustaviti.
Pajdaški kapitalizem
Zakrajšek je tudi prepričan, da bi bilo v Sloveniji "zanesljivo" vse boljše, če banke ne bi bile v državni lasti.
"Vse to zagovarjanje nacionalnih interesov, favoritov, ni bilo nič drugega kot to, da se je vzpostavil, namesto pravega tržnega sistema, nekakšen pajdaški kapitalizem, v angleščini se temu reče crony capitalism, s katerim se je lahko politična elita, ki je prišla iz nekdanje Jugoslavije, obdržala na oblasti.
To idejo je zavila v nacionalni interes in zgodbo prodala povprečnemu Slovencu, češ: zakaj bi bili hlapci, če smo lahko gospodarji, poglej, kaj se je zgodilo Madžarom, pa ja ne bomo Čehi, da bomo vse razprodali in delali za tujce ..."
