V minulih dveh tednih so mladi slovenski hokejisti pod budnim očesom selektorja Johna Harringtona trenirali na Bledu. Med njimi je bil tudi Boštjan Goličič.
|
Igrali smo zelo dobro in smo bili najboljša ekipa po rednem delu lige WHL. Boštjan Goličič |
|
Na Bledu ste se udeležili kampa za igralce do 23 let. Ste zadovoljni z njim?
To je nekaj novega za nas. Ideja je res dobra, saj nam lahko le koristi, da smo bili že sredi julija na ledu. Imeli smo lepo priložnost za treniranje, tudi igralci smo se družili po dolgem času. Poleg tega menim, da smo s tega kampa veliko odnesli. Selektor John Harrington in trener Dany Gelinas sta nam povedala veliko reči, predvsem kako moramo delati naprej. Kamp je bil namenjen igralcem, ki naj bi v prihodnje nastopali v dresu slovenske reprezentance in vsekakor je lepa informacija, da se v prihodnje računa name. Ustreza mi tudi ta severnoameriški način in sistem igre. S tem res nimam težav, vse mi je zelo ugajalo.
|
Goličič bo v naslednji sezoni bržkone igral v Evropi. © Saša Despot |
Menim, da je bilo tokrat na Bledu zelo veliko nadarjenih hokejistov. Nekaj igralcev že uspešno igra v tujini, nekaj v ligi Ebel. Vsi se dobro poznamo in imamo lepo možnost, da pridemo v člansko reprezentanco. Prepričan sem, da smo sposobni Sloveniji za nekaj let zagotoviti mesto v skupini A svetovnega hokeja.
Te je za hokej navdušil tudi starejši brat?
Seveda ima za to velike zasluge tudi Jurij. Potem pa sem po domače povedano tudi sam padel čisto noter v ta šport. Od nekdaj sem vedel, da bom igral hokej. Tudi, ko sem se odpravil v Kanado, mi je bilo veliko lažje, saj je bil čez lužo že tudi brat. Tako sem približno vedel kaj me čaka. Verjetno mi je bilo zaradi tega malce lažje kot ostalim.
Zadnji dve sezoni ste igrali v dresu ekipe Calgary Hitmen. V 124 tekmah rednega dela ste zbrali 86 točk (38 golov in 48 podaj). Ste bili zadovoljni s svojimi predstavami?
Še zlasti sem bil zadovoljen z zadnjo sezono. Tako z osebno statistiko (na 67 tekmah 56 točk, op. p.), kot tudi z dosežki kluba. Igrali smo zelo dobro in smo bili najboljša ekipa po rednem delu lige WHL. Tudi v končnici (18 tekem, 14 točk, op. p.) smo prišli do finala, kjer pa smo bili na žalost poraženi.
|
Ideja je res dobra, saj nam lahko le koristi, da smo bili že sredi
julija na ledu. Imeli smo lepo priložnost za treniranje, tudi igralci smo se družili po dolgem
času.
Boštjan Goličič |
|
Gre za enega najbolj uglednih klubov v zahodni Kanadi. Ima izjemno podporo v mestu, lastniki kluba pa so isti kot pri moštvu NHL lige Calgary Flames. Tudi igramo v isti dvorani. Je eden bogatejših klubov, naše dvoboje pa si je ogledalo tudi po 19.000 gledalcev. Kako dobro se dela govori tudi podatek, da je tudi letos že kakšnih pet ali šest hokejistov podpisalo pogodbe z NHL klubi. Pred vsako sezono pride v klub kdo izmed nekdanjih igralcev, letos sta prišla Getzlaf in Jeff Schultz. Ti obiski mlajšim hokejistom dajo še dodatno spodbudo, v klubu pa se veliko omenjajo tudi dosežki prejšnjih ekip. Predvsem tiste, ki je leta 1999 osvojila ligo WHL.
|
Goličič si nekoč želi zaigrati v ligi NHL. © Saša Despot |
To je pravzaprav cilj vsakega hokejista. Me pa do tja čaka še dolga pot in potrebno bo še veliko delati. Je pa to vsekakor moja velika želja.
Kateri klub vam je najbolj všeč v ligi NHL?
Atlanta Thrashers. Tudi zato, ker sem pred dvema letoma zaigral na njihovem kampu in so mi tako dali priložnost, da jim pokažem svoje znanje. Za to jim bom vedno hvaležen. Takšne izkušnje si je namreč težko pridobiti. Pet dni sem treniral z nekaterimi od najboljših mladih igralcev na svetu. Takrat me je najbolj navdušil Bryan Little. Ta je bil v svoji drugi sezoni pri Atlanti drugi po doseženih zadetkih (31) in skupno četrti strelec ekipe (51 točk).
V WHL ste bili sicer edini Slovenec ...
Tako je. Če se ne motim, je bil zadnji slovenski hokejist, ki je igral v tej ligi, Tomaž Vnuk. Pa še on je bil tu le nekaj mesecev. Je pa kar nekaj Slovencev, ki igrajo v drugih ligah po Kanadi.
Sre bili precej osamljeni?
Niti ne. Na takšen položaj sem se kar hitro navadil. Tudi soigralci so me lepo sprejeli in smo se dobro razumeli. Poznam tudi nekaj Evropejcev, ki igrajo v tej ligi. Mogoče je bilo malce težko le na začetku, vendar sem to hitro prerasel.
|
Goličič se je hitro navadil na življenje v Kanadi. © Saša Despot |
Ne. Skoraj vsem moraš ražložiti od kod prihajaš. Nekateri so morda že slišali za Jugoslavijo zaradi vojne v njej, drugače pa jih je zelo malo, ki bi poznali Slovenijo.
Se treningi čez lužo precej razlikujejo od tistih v Evropi?
Da. Predvsem zato, ker smo na sporedu imeli veliko tekem. V rednem delu jih je 72, v končnici pa smo odigrali še 18 dvobojev. Treniramo enkrat na dan, večinoma pa je to trening zunaj ledu. Tudi zato, ker imamo zelo malo časa. Veliko ga namreč porabimo za razna potovanja, smo veliko na poti.
|
Menim, da je bilo tokrat na Bledu zelo veliko nadarjenih hokejistov. Nekaj igralcev že uspešno igra v tujini, nekaj v ligi Ebel. Boštjan Goličič |
|
Še vedno stoji olimpijski park, ki vsako leto privabi kar precejšnje število turistov. Drugače pa tega ni več moč čutiti. Še zlasti zdaj, ko je v ospredju Vancouver in igre prihodnje leto. To bo zelo velika atrakcija. Je pa Calgary eno lepših mest. Ima milijon prebivalcev, vse pa je podrejeno hokeju. Ljudje se zelo zanimajo za ta šport, tudi mene so zelo lepo sprejeli. Motilo me je le mrzlo vreme, v zadnji zimi je bilo tudi -43 stopinj Celzija. Na začetku sem rabil kar nekaj časa, da so temperature vseskozi pod ničlo.
Nameravate ostati v Calgaryju?
Ne. Za naslednjo sezono trenutno še ne vem, kje bom igral. Čas je, da zamenjam okolje. Nameravam se vrniti v Evropo. Zaenkrat mi agent išče klub, sam bi vam težko karkoli povedal na to temo. Bi si pa morda še najbolj želel igrati v Skandinaviji, vendar bi tudi liga Ebel pomenila lepo priložnost zame.
