Nekateri so njeno pot trpljenja, ki ji je na koncu prinesla bron, primerjali kar s podvigom Grka Filipida, ki je leta 490 pred našim štetjem v polni bojni opremi pritekel v Atene z novico, da so Grki premagali Perzijce na Maratonskem polju, in se zgrudil. Toda on se je zgrudil mrtev, Petra pa je po nekaj minutah prišla k sebi in ob stoječih ovacijah polnih tribun prišla na slovesno razglasitev.
Ni veliko športnikov, ki bi po takem padcu v trimetrski jašek odšli na štart. To, da nekdo nato tri ure tekmuje z več zlomljenimi rebri in ob tem osvoji še olimpijsko kolajno, pa presega meje mogočega. Petra je v Kanadi na mah postala ena od zvezdnikov iger. Številni tuji mediji so želeli priti vsaj do ene njene izjave, veliko pa je tistih, ki pravijo, da ni daleč dan, ko bo na Petrina vrata potrkala kakšna od velikih filmskih hiš.
Tožba? Vodilni pri Olimpijskem komiteju Slovenije se bodo danes sestali in razmislili o morebitnih ukrepih. A pozor, laiki na sončni strani Alp mislijo, tožite Mednarodni olimpijski komite, iztržite milijone. Zadeva ni tako enostavna. Smučarska tekmovanja so v organizacijski domeni mednarodne smučarske zveze FIS, za biatlon skrbi mednarodna biatlonska zveza ...
Ob izjemnem veselju je Petro razočaralo dejstvo, da je iger konec. Nekateri so se vprašali, če gre Petra lahko po stopinjah Primoža Kozmusa in se na vrhuncu svoje poti odloči za konec kariere? Kakor koli se bo že odločila, v srcih vseh Slovencev bo ostala zapisana kot izjemna športnica. Največja!
