V Regijski civilni iniciativi (RCI) za reševanje romske problematike menijo, da so zemljišča, ki jih namerava občina prodati v romskih naseljih Šmihel in Ruperč vrh, podcenjena.
Sklep občinskega sveta. Na zadnji seji so svetniki sprejeli sklep, po katerem bi Romi lahko kupnino plačali v mesečnih obrokih, ki naj ne bi bili nižji od 200 evrov, odplačali pa naj bi jo najpozneje v petih letih. “S stališči RCI je bil občinski svet ob sprejemanju sklepa seznanjen in je o njih tudi razpravljal,” pove Jože Kobe, vršilec dolžnosti direktorja občinske uprave. Kot poudarja, sklep ne določa načina prodaje, ki bo opredeljen s posamičnim programom razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki še ni sprejet. “Prodaja bo lahko neposredna ali pa na način javne dražbe,” pojasni Kobe.
“Vemo, koliko sicer na trgu stanejo stavbna zemljišča, za tako nizko ceno, kot so jo določili, pa bi morali imeti program reševanja romske problematike, ki bi to ceno opravičeval,” meni Silvo Mesojedec, predsednik RCI. Ker je zaradi prenizke cene sklep občinskega sveta o prodaji zemljišč v omenjenih naseljih po njihovem mnenju diskriminatoren do drugih prebivalcev, zahtevajo njegovo razveljavitev. Če tega ne bodo storili, bodo njegovo razveljavitev zahtevali z javnimi podpisi in morebiti tudi s tožbo.
Kupili bodo bogati
V RCI še menijo, da si socialno šibkejši Romi kljub nizki ceni nakupa zemljišč ne bodo mogli privoščiti. “Priložnost bodo izkoristili bogati, ki bodo svoje premoženje tako še povečali, revni pa bodo ostali v takem položaju, kot so zdaj, saj občina nima nobenega programa, kako bi lahko zemljišča kupili tudi socialno šibkejši Romi,” je prepričan Mesojedec.
Bojan Tudija, občinski svetnik, doma iz naselja Šmihel, meni, da je cena tako previsoka kot prenizka. “Če pomislimo, da so v Občini Krško parcele Romom prodajali po sedem evrov, bi lahko rekli, da je tu cena previsoka. A ne gre le za ceno, pomembno je, da bomo v mestni občini končno rešili problem nelegalnih romskih naselij. Kajti ko bodo Romi prišli do svoje lastnine, bodo znali ceniti tudi lastnino drugih,” meni Tudija.
Živeti na svojem
Romkinja Vesna Zupančič si v naselju v Šmihelu poleg svoje barake, v kateri živi, na zemlji, ki ni njena, že osem let gradi hišo. Na zunaj je razen fasade, ki ji manjka, videti že dokončna, notri pa ima, kot pravi Zupančičeva, opremljeno le kopalnico. “Petindvajset let sem že zaposlena, a s 500 evri plače si ne bom mogla privoščiti, da bi na mesec odplačevala 200 evrov za odkup. Če bi mi uspelo zbrati denar za nakup, bi parcelo z veseljem odkupila, da bi končno živela na svoji zemlji,” pove Zupančičeva.
