Kdo bo plačal več

	V Nemčiji plačajo tovorna vozila za prevoženi kilometer od 0,12 do 0,14 evra, v Avstriji od 0,15 do 0,28, v Sloveniji pa od 0,18 do 0,20. Emil Milan Pintar, Avtoprevozniška zbornica

Pred četrtkovo predstavitvijo sistema vinjet je strasti dodatno razburkala analiza novinarja in strokovnjaka za avtomobilzem Mirana Ališiča, ki jo je včeraj objavil FT. Ališič ugotavlja, da je slovenski cestninski sistem za tovorna vozila v primerjavi z nemškim ali avstrijskim zelo poceni. Od tovornjakarjev, ki smo jim lani pobrali za sto milijonov evrov cestnin, bi morali po njegovi oceni pobrati petkrat več.

V stečaj bi šla desetina
Generalni sekretar Avtoprevozniške zbornice Emil Milan Pintar se ne strinja. Po njegovih ocenah bi višje cene takoj pokopale od 10 do 15 odstotkov avtoprevoznikov, višje cene cestnin pa bi morali preliti v izstavljene račune gospodarskim družbam. Pintar meni še, da Dars elektronskega cestninjenja ne bo zmožen uvesti še vsaj sedem ali deset let. V prehodnem obdobju bi Pintar uvedel vinjete za osebna vozila in ABC-plačilne linije za tovorna vozila, za satelitsko cestninjenje pa bi morali po njegovem mnenju uvoziti nemški sistem.

Pavel Gantar (Zares) se zavzema za to, da bi postopno zviševali cestnine za tovorna vozila in hkrati tovorni promet spravljali na železniške tire.

Projekt je nepremišljen
Za strokovno mnenje smo povprašali docenta na Fakulteti za pomorstvo in promet Patricka Vlačiča, ki se strinja, da je zdajšnji sistem cestninjenja neustrezen. Po eni strani ne omogoča optimalne pretočnosti, po drugi strani ni pravičen do uporabnikov avtocest. Kot primer navede dolenjski in primorski krak avtoceste, ki uporabnike avtocest različno udarita po žepu; primorski precej bolj kot dolenjski.

Na vprašanje, ali je v principu za uvedbo vinjet, je za zurnal24.si odgovoril pritrdilno, vendar z določenimi pridržki. Meni, da vlada s svojim projektom preveč hiti. Opozoril je, da si je vlada zastavila cilj do leta 2010 uvesti satelitsko cestninjenje, kar pomeni, da bi imeli vinjete le za (pre)kratki dve leti. Poleg tega se bo treba soočiti s presežnimi zaposlenimi na cestninskih postajah. Če bo vlada res vpeljala vinjete, bi po njegovih besedah morala poskrbeti, da bo imel Dars na razpolago dovolj sredstev za vračilo kreditov, po drugi strani pa bi bilo treba zagotoviti največjo možno enakopravnost uporabnikov avtocest. Ravno neenaka obravnava uporabnikov naj bi bila največja slabost pri vinjetah, saj jih vse po vrsti udari z enakim zneskom cene vinjete, ne glede na to, koliko se vozijo po avtocestah. Zaradi principa enakopravnosti je Vlačič za to, da bi tudi za vožnjo po obvoznici kupili vinjete.

Najoptimalnejši način cestninjenja je po njegovih besedah elektronsko cestninjenje, ker zagotovlja pretočnost in popolno enakopravnost voznikov po avtocestah.