Sloveniji grozi več kot 100 tisoč brezposelnih

Od začetka leta do konca julija se je število registriranih brezposelnih povečalo za 14.546 (oziroma 19,7 odstotka) na 88.457. V povprečju se je brezposelnost od januarja do julija povečevala za skoraj tri odstotke na mesec. Na Zavodu za zaposlovanje nam natančnih ocen o prihodnjem gibanju števila registriranih brezposelnih niso mogli podati, glede na dosedanje trende pa pričakujejo, da bi se to ob koncu leta lahko gibalo med 96 in 100 tisoč.

Kritična bo zlasti jesen
Za komentar o naraščajoči brezposelnosti smo povprašali tudi ekonomista z Ekonomske fakultete v Ljubljani Saša Polanca, predsednika Gospodarske zbornice Sama Hribarja Miliča in predsednika Zveze svobodnih sindikatov Dušana Semoliča. Vsi navedeni se strinjajo, da bo število brezposelnih najhitreje naraščalo v prihodnjih treh mesecih in bi ob koncu leta lahko doseglo ali pa celo preseglo 100 tisoč. To je skladno tudi s predvidevanji Zavoda za zaposlovanje.

Močnejši trend rastoče brezposelnosti bo zlasti posledica končanih kolektivnih dopustov, ki so malce odložili množična odpuščanja. Jeseni se namreč končajo tudi sezonska dela, na trg bodo vstopili mladi, ki so končali šolanje, iztekle pa se bodo tudi vladne subvencije za krajši delovni čas. Po Miličevem mnenju bo več predvsem množičnih odpuščanj zaradi zgodb, kot je Mura. Polanc je ob tem izpostavil, da če se znaki krize do konca leta umirijo, bi lahko okrevanje videli v drugi polovici prihodnjega leta.

Koga potrebujejo delodajalci
Slovenskim podjetjem tako kot drugod po svetu primanjkuje zlasti strokovnjakov tehnične smeri. To so predvsem inženirji strojništva in elektrotehnike, iskani so tudi strokovnjaki s področja informacijske tehnologije, financ, revizije in računovodstva. Primanjkuje tudi zdravnikov in medicinskih sester, pa tudi gostinskih delavcev, kot so kuhar in natakar. Premalo je tudi kovinarjev oziroma oblikovalcev kovin (ključavničarji, varilci …), elektroinštalaterjev, mehanikov, voznikov tovornjakov ter delavcev s poklici s področja gradbeništva, na primer zidarjev in tesarjev.