Pogum. Čast. Srce. Vse imajo. Tudi Grki. Demokracija, disciplina, enotnost – vse imajo. Tudi
Slovenci. V spopadu obrambnih filozofij v boj za koš več. Naši so bili pred dvema
letoma edini, ki so premagali aktualne evropske prvake. Tudi tokrat so prepričani, da lahko
stresejo zibelko zahodne civilizacije. To verjamejo oni, to verjamemo novinarji in to verjame
večina slovenskih navijačev.
Iskanje nesmrtnosti
Naših poraz proti
Litvi ni strl. Neuspeh jim ni vzel poguma, še vedno so polni samozavesti in želje
po vrhunskem rezultatu. Dobili pa so tudi dokaz, da lahko le z obrambo, obrambo in še dvakrat
obrambo pridejo do uspeha. Največjega v reprezentančni karieri, največjega v zgodovini slovenske
košarke. Pa ostanimo še naprej pri priponi naj. Nekako nas je ta reprezentanca navadila nanjo.
Največja prednost proti
Grčiji je v centrskem paru, saj so Grki "najslabši" prav pod košem, kjer še kako
pogrešajo
Antonisa Fotsisa.
"Skrivnosti praktično ni, vsaj ne za nas, saj Grčija igra po istem sistemu že štiri leta. Ni
tako fizična ekipa kot Litva, igra manj agresivno, kar nam zagotovo bolj ustreza. Ključni igralec
je
Papalukas. Običajno začne na klopi, a ko vstopi v igro, se vse vrti okoli njega.
Ne smemo pozabiti
Papadopoulosa pod košem, ki smo ga v Beogradu dobro zaustavili, ter seveda na
druge igralce, ki imajo natančno razdeljene vloge. Ne smemo čakati na njihove napake, temveč jih
prisiliti, da jih storijo čim več. Menim, da jih lahko premagamo," je dejal
Pipan, ki je ob porazu proti Litvi na koncu spočil
Nesterovića in
Smodiša, kar bo še kako pomembno, saj so imeli tekmeci dan počitka več.
|