Podpisan socialni sporazum

Kot je ob podpisu sporazuma dejal predsednik vlade Janez Janša, je to "odraz zrelosti in učinkovitosti socialnega dialoga v Sloveniji". Premier je ob tem dejal, da je socialno dogovarjanje in usklajevanje eden od tistih dejavnikov, ki so prispevali k temu, da je Slovenija od osamosvojitve naprej ugotavljala kontinuirano rast in razvoj ter da se je vse dogajalo v obdobju relativnega socialnega miru.

Janša: Obveza vlade glede javne porabe se uresničuje
Najzahtevnejša obveza vlade iz socialnega sporazuma v proračunu za leti 2008 in 2009 je zmanjšanje javne porabe, je dejal Janša in dodal, da bodo "dvoodstotno zmanjšanje javne porabe zelo verjetno dosegli ali presegli že v letošnjem letu". "Do konca leta 2008 bo Sloveniji uspelo zmanjšati javno porabo za tri odstotne točke," pravi Janša. Po njegovih besedah je pomemben izziv plačna politika. Izrazil je prepričanje, da je "le za mizo, z dialogom in upoštevanjem različnosti možno doseči uravnotežen rezultat, ki bo po eni strani omogočil, da uspešno odgovarjamo na inflacijske probleme, po drugi pa, da bomo še naprej izboljševali makroekonomsko okolje za gospodarsko rast in razvoj".

S podpisom zadovoljni tudi drugi socialni partnerji

Sicer pa so zadovoljstvo nad podpisom sporazuma izrazili tudi drugi socialni partnerji ter ob tem poudarili potrebo po izpolnjevanju njegovih usmeritev. Po mnenju predsednika ZSSS Dušana Semoliča je socialni sporazum pomemben dogovor za vse tri socialne partnerje. Kot pravi, pa je "današnji dan zaznamovan z neprijaznostjo, ki se veže na cene hrane, na strah (zlasti pri tistih, ki imajo podpovprečne plače, minimalno plačo, socialne transferje), kako preživeti, saj to znižuje realno vrednost plač in pokojnin". Dodal je, da je v sporazumu odgovor, po kateri poti priti do evropskih plač. Zagotovo ne samo s sledenjem inflaciji, pravi, ampak tudi z upoštevanjem produktivnosti.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh je povedal, da je socialni sporazum moralna zaveza, s katero so potrdili, da gradijo socialno državo. Temelj socialne države pa je po njegovih besedah močno in konkurenčno gospodarstvo. "Menim, da so temelji za to s socialnim sporazumom postavljeni. Pričakujem, da bomo svojo resnost in odgovornost pokazali tudi pri nadaljnjem usklajevanju in dogovarjanju o plačni politiki," je dejal Meh.

Za usklajevanje sporazuma kar leto in pol
Kot je znano, ima sporazum 19 poglavij, veljal pa bo do konca leta 2009. Socialni partnerji so se o njem usklajevali leto in pol, nato pa ga parafirali 26. julija. Najtrši oreh usklajevanj je bila politika plač. Plače bodo, kot so se dogovorili, realno rasle, pri usklajevanju pa bodo upoštevali tako inflacijo kot produktivnost. Delodajalci in sindikati pa jih bodo usklajevali v sklopu kolektivnih pogodb dejavnosti in podjetij ter v kolektivni pogodbi o usklajevanju plač, vendar na prostovoljni osnovi. V kakšni meri bodo pri tem upoštevali produktivnost in inflacijo, pa je odvisno od pogajanj.