Villafranca je bila v času "sieste", popoldanske delovne pavze, videti kot mesto duhov. Nikjer žive
duše, znake življenja je kazala edino množica, ki se je zbirala pred vhodom koncertnega prizorišča.
Bilo pa je pred obzidjem mestnega gradu (tudi koncertna lokacija je ustrezala oznaki mesta) precej
fascinantno opazovati nadobudne skupine ljudi, ki so se že od dopoldanskih ur naprej kopičile pred
vhodom in čakale, da bodo zasedle prve vrste pred koncertno ograjo. Preobrazba zapuščene vasi v
družabno mestece se je končala okoli 16. ure, ko so se trgovine in restavracije spet odprle. Takrat
enkrat pa so imeli tudi Placebo krajšo tonsko vajo. Takrat je manjšina najbolj gorečih oboževalcev
začela jokati, kar je sprožilo ugibanja, da ima glasba tria v Italiji očitno božje razsežnosti.
|
Vokalist Brian Molko, sprva zadržan ali kakorkoli drugače odsoten, ob pozdravu niti ni reagiral na huronske aplavze. Uspel pa je opaziti, da ljudje v prvih vrstah trpijo (šlo je verjetno za taiste, ki so se po celem dnevu požvižgali na "bitko" s soncem pred vhodom) in da prihaja do prerivanja. Nad videnim je izrazil nezadovoljstvo ter iz protesta spustil iz rok svoj inštrument. "Odložil bom kitaro in zaključil. Ne bo nasilja na Placebo koncertih." Občinstvo je nato prosil, naj stopijo dva koraka nazaj, kar je pomenilo nadaljevanje koncertnega programa.
Predstavljali so v večini novejši repertoar. Začeli so v vrstnem redu plošče s komadom Kitty Litter, Ashtray Heart in Battle for the Sun, v nadaljevanju so zaigrali tudi For What It's Worth, The Neverending Why, Happy You're Gone, Come Undone ter Devil in the Details. Glasbena podoba šestega studijskega albuma je zaradi maloprej omenjene ritemske pridobitve (Steve Forrest) precej hitrejša, kar se odraža v zvoku, ki v pesmi vnaša energičnost, spevnost kaotičnega hrupa, inštrumentalno eksperimentacijo (električna "sedemstrunka" Springtime, trobenta in saksofon) ter lirično svežino. Seveda ni šlo brez "viškov" s predhodnikov. V malenkost predrugačeni verziji smo slišali Every You Every Me ter komade, kot so Special Needs, Follow The Cops Back Home, Sleeping With Ghosts, Meds, Special K ter Song To Say Goodbye, s katerim so zaključili koncert. V dodatku so zaigrali na preverjeno karto, in sicer s komadi Infra-Red, Bitter End ter Taste in Men, ki je tudi dokončno zaprl vrata uro in pol trajajočega koncerta.