Največji problem slovenskega gospodarstva v tej krizi je pomanjkanje dobrih direktorjev. Problem so tisti direktorji, ki 'ubogajo navodila', je ocenil ljubljanski župan Zoran Janković.
"Janez Janša je uničil ceh slovenskih direktorjev. Rezultat njegovega mandata, ko je v prvem
letu zamenjal vodstvo praktično vseh največjih slovenskih podjetij, se je pokazal v treh
letih," je dejal
Jankovič in kot primer izpostavil primorska podjetja Intereuropo, Luko Koper in
Hit.
"Kdor misli, da je kadrovanje zelo enostavno in da je biti direktor tako fajn, da si zavežeš kravato, imaš tajnico in vse samo raste, se zelo moti," pravi ljubljanski župan, ki ocenjuje, da so v Sloveniji v tem trenutku tri kategorije direktorjev.
Prva kategorija direktorjev
Prvi imajo po Jankovičevih besedah vizijo, razumejo sodelavce in jih spoštujejo, a se na žalost v zadnjem času ne oglašajo, ne želijo biti javne osebe, pa bi morali biti. "Taki so Colarič, Petrič, Kraševec, Kordež ali Mermal, pa bi jih lahko še naštel. Njih ne vidite v javnosti in tudi mladi jih ne vidijo kot vzornike, ker se ne pojavljajo," je naštel Janković.
Druga kategorija direktorjev
Druga skupina so po besedah Jankoviča "črna zgodba zadnjih štirih let", ki so zaradi pohlepa in neznanja podjetja pripeljali do stečajev oz. prisilnih poravnav. Ob tem je izpostavil Bavčarja, Šrota, Lovšina in "celo vrsto v Muri". Naštetim je po prepričanju ljubljanskega župana skupno to, da je na koncu od podjetja ostalo le vprašanje, ali bodo preživeli ali ne. "Tragedija je, da taki postajajo idoli mladih, ki želijo biti direktorji," meni Janković.
Tretja kategorija direktorjev
V tretjo skupino je ljubljanski župan uvrstil mlade direktorje, ki so prišli brez izkušenj na odgovorna mesta. "Dokler je bila konjunktura, je bilo vse v redu, ko pa je prišlo do krize, se je večina od njih sesula, čeprav so tudi tu izjeme," pravi župan.
Aktivno lastništvo je „bulšit“
Za ljubljanskega župana je nesprejemljivo, da je bilo letos kar deset največjih slovenskih podjetij brez vodstva. "NLB, Zavarovalnica Triglav do včeraj, Slovenske železnice, Mura, Hit, Intereuropa, Istrabenz, Luka Koper in še bi lahko našteval. S kom se lahko pogovarjaš, kdo dela vizijo podjetja? Aktivno lastništvo je 'bulšit'. Pravi lastnik izbere nadzorni svet, ki bo odgovarjal, da izbere upravo, potrdil vizijo uprave in jo po potrebi zamenjal ali pa ji dal podporo," pravi Janković.
"Kdor misli, da je kadrovanje zelo enostavno in da je biti direktor tako fajn, da si zavežeš kravato, imaš tajnico in vse samo raste, se zelo moti," pravi ljubljanski župan, ki ocenjuje, da so v Sloveniji v tem trenutku tri kategorije direktorjev.
Prva kategorija direktorjev
Prvi imajo po Jankovičevih besedah vizijo, razumejo sodelavce in jih spoštujejo, a se na žalost v zadnjem času ne oglašajo, ne želijo biti javne osebe, pa bi morali biti. "Taki so Colarič, Petrič, Kraševec, Kordež ali Mermal, pa bi jih lahko še naštel. Njih ne vidite v javnosti in tudi mladi jih ne vidijo kot vzornike, ker se ne pojavljajo," je naštel Janković.
|
"Če bi bil pravi direktor Mure danes tu in bi predstavil vizijo za 2000 ali 1700 zaposlenih, bi bil jaz prvi, ki bi Slovence pozval, naj vsak v Muro vloži 10 evrov, sam pa bi vložil 100 tisoč evrov," Zoran Janković, ljubljanski župan |
|
Druga skupina so po besedah Jankoviča "črna zgodba zadnjih štirih let", ki so zaradi pohlepa in neznanja podjetja pripeljali do stečajev oz. prisilnih poravnav. Ob tem je izpostavil Bavčarja, Šrota, Lovšina in "celo vrsto v Muri". Naštetim je po prepričanju ljubljanskega župana skupno to, da je na koncu od podjetja ostalo le vprašanje, ali bodo preživeli ali ne. "Tragedija je, da taki postajajo idoli mladih, ki želijo biti direktorji," meni Janković.
Tretja kategorija direktorjev
V tretjo skupino je ljubljanski župan uvrstil mlade direktorje, ki so prišli brez izkušenj na odgovorna mesta. "Dokler je bila konjunktura, je bilo vse v redu, ko pa je prišlo do krize, se je večina od njih sesula, čeprav so tudi tu izjeme," pravi župan.
Aktivno lastništvo je „bulšit“
Za ljubljanskega župana je nesprejemljivo, da je bilo letos kar deset največjih slovenskih podjetij brez vodstva. "NLB, Zavarovalnica Triglav do včeraj, Slovenske železnice, Mura, Hit, Intereuropa, Istrabenz, Luka Koper in še bi lahko našteval. S kom se lahko pogovarjaš, kdo dela vizijo podjetja? Aktivno lastništvo je 'bulšit'. Pravi lastnik izbere nadzorni svet, ki bo odgovarjal, da izbere upravo, potrdil vizijo uprave in jo po potrebi zamenjal ali pa ji dal podporo," pravi Janković.
