Razstava prinaša zgodovino družine grofov, ki se je v 15. stoletju povzpela med najvplivnejše
fevdalne rodbine v Srednji Evropi. Slovenci so v spominu ohranili predvsem tragični konec Celjskih
grofov ter dramatične zgodbe posameznih članov.
Pečat slovenski zgodovini
V slovenski zgodovini so celjski grofje zapustili globoke sledi, kot pravi
Rolande Fuger Germadnik v besedilu Grofje Celjski.
Njihovi začetki segajo v čas gospodov Žovneških, ki so si s kopičenjem posesti ter spretnim
dinastičnim povezovanjem okrepili svoj ugled do te mere, da jih je leta 1341cesar
Ludvik Bavarski povzdignil v grofe Celjske.
Celjska dinastija, ki se je povzpela v evropske vrhove plemstva, je svoj strmi vzpon začela
leta 1341, končala pa 1456. Celjska hiša je največji vzpon doživela v času
Hermana II., pod novim zaveznikom pa so si celjski grofje pridobili obsežna
posestva in naslove na območju današnje Hrvaške. Na višku slave so se sorodstveno vezali z ogrsko,
poljsko, srbsko in bavarsko vladarsko hišo. Po uboju
Ulrika II. leta 1456 je prešel večji del posesti celjskih grofov v roke
Habsburžanov, s katerimi so sicer imeli dolgotrajne napete odnose.
46
ogledov
Na ogled razstava o celjskih grofih
Na Ljubljanskem gradu bo od 8. aprila od 18.00 ure naprej na voljo razstava Zgodba o celjskih grofih.
